Marija Bravec je potem, ko so jo Bolgari ob okupaciji Makedonije leta 1941 izgnali iz Skopja, kjer se je šolala za negovalko oziroma zaščitno sestro, šolanje nadaljevala v Ljubljani, medtem ko je še pred izobraževanjem za sestro opravila Nižjo gimnazijo v Zagrebu.
Imen članov diplomske komisije ni mogoče razbrati, le spodaj levo se da prebrati “Dr. Amalija …”, pod njo pa “… Marija”, torej sta bili v državni komisiji, pred katero je Marija polagala izpit, vsaj dve ženski, ena očitno zdravnica. Še en priimek se da slutiti: Likar, a najbrž to ni bil Miha Likar, avtor priročnika Zdravje v družini … Skupaj je komisija štela šest oseb. Dokument navaja tudi zakon, na podlagi katerega je bilo izobraževanje izvedeno.
Ko je pred državno komisijo z dobrim uspehom opravila predpisani izpit, je dobila naziv “zaščitna sestra” in možnost zaposlitve v vseh zdravstvenih ustanovah. Kje je bila Marija naslednji dve leti (še) ne vemo, toda maja leta 1944, ko je bila ustanovljena Civilna bolnica v Starem trgu, je postala njena glavna sestra. Po koncu vojne je delala v ambulantah v Starem trgu in Cerknici, od tega veliko na terenu in proti koncu delovne dobe zlasti z otroki. Dobro je poznala populacijo, za katero je skrbela, saj je bila domačinka, zaradi svoje odprtosti in predanosti pa je bila pri ljudeh zelo priljubljena. Po domače so ji rekli kar “Bravcava Mimi, zaščitna”.
Viri:
- Miloš Toni, Cerknica, ustno, 2015
Kraj: Ljubljana
Datum: 13. junij 1942
Avtor: –
Zbirka: Marija Toni
Skenirano: 29. 6. 2015
Oblika: dokument
