1959 Dobec – Zalarjeva mama

Prvič se je poročila v Bevke in imela dva sinova in eno hčer. Mož ji je kmalu umrl za jetiko, otroka pa je vzela njegova sestra in ves čas skrbela zanju.

Vdova se je kmalu ponovno poročila, tokrat k Bramurčku v Dolenjih Otavah in takrat dobila priimek Zalar. Ker je domačijo prevzel starejši sin, je njen mož z doto kupil hišo v Dobcu. Priselila sta se leta 1939. Imela sta hčer Tonco, ki sedaj živi v Ljubljani, in sina Mirota. Med vojno je bila hiša požgana, mož pa je bil interniran na Rabu, kjer je umrl. Po vojni so jim na požgani hiši že obnovili streho ter pripeljali nova okna in vrata, a Zalarca ni dočakala obnove.

Hišo je prodala, se tretjič poročila in odšla v Bezuljak k Šuštarjevim (Popek). Tudi ta mož ji je kmalu umrl in četrtič se je poročila v Logatec. Še vedno je dokaj pogosto hodila v Dobec na obisk, pa tudi pomagat pri raznih kmečkih delih.

Z možmi res ni imela sreče, saj ji je umrl tudi četrti. Ampak ni se dala. Še petič se je poročila. Tokrat v Martinjak. Od tam ni več hodila v Dobec. Je pa preživela tudi tega moža in umrla menda pri 75-ih letih. Pri vseh dogodivščinah bi človek mislil, da je bila stara vsaj sto let.

Jaz sem poznala le mamo Lojzo ter Tonco in Mirota. Takrat so živeli v svojih nekdanjih hlevih, kakor v Dobcu pravijo svinjakom, na mestu kjer je zdaj avtobusna postaja, na hribčku, ki smo mu rekli Zalarjev grič in je bil naše glavno sankališče in smučišče.