V enem od predhodnih člankov smo na Stareslike že objavili fotografijo spomenika kralja Aleksandra na Rakeku. Datum na fotografiji (razglednici) je pomenil načrtovano odkritje spomenika, ki naj bi bilo 5. septembra 1937, ne pa datum dejanskega odkritja.
Vmes pa so bile na Rakeku občinske volitve (25. oktober 1936), na katerih je zmagal konservativni tabor, združen v Jugoslovanski radikalni zajednici, ne pa liberalni.
Postavitev spomenika je vodil liberalni tabor. S tem letakom je Notranjce pozval odbor, ki mu je načeloval župan Franjo Tavčar. Datum na letaku je 22. avgust 1936 in je vabil na odkritje spomenika kralju Aleksandru za Vidov dan 1937, to je 28. junija.
Poglejmo si organizacije in njihove zastopnike, ki so 22. avgusta 1936 pozvali Notranjce:
NOTRANJCI!
Na Rakeku, na najprometnejšem prehodu v našo državo hočemo počastiti največjega sinu Jugoslavije, viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Tik ob jugozapadni meji naše domovine hočemo dokazati globoko spoštovanje in neugasljivo ljubezen do njegove vzvišene osebe in ohraniti spomin na velikega pokojnika.
Da damo viden izraz temu našemu hotenju, bomo odkrili na Vidov dan 1937 leta spomenik, ob katerem naj čuti in vidi vse notranjsko ljudstvo, da živi naš nesmrtni kralj, ki je bil prvi in najvišji čuvar naših mej in našega edinstva, neprestano sredi med nami. tudi za vse tiste, ki prestopajo ta naš prag in potujejo v bližnje in dalnje kraje, naj bo ta spomenik opomin, da živi tu na teh tleh rod, prevzet s silnim hrepenenjem velike edinstvene Jugoslavije.
Ko sporočamo to vsej notranjski javnosti, se zavedamo, da začenjamo s tem akcijo, ki smo jo dolžni izvršiti za sedanji, še bolj pa za bodoči rod in za našo jugoslovansko zgodovino.
Zato vabimo vse, da nas s svojo naklonjenostjo podpro in počaste s svojo navzočnostjo spomin našega narodnega heroja na dan odkritja.
ČUVAJMO JUGOSLAVIJO!
Na Rakeku, dne 22. avgusta 1936.
Tavčar Franjo, predsednik občine Rakek
Gaspari Tone, ravnatelj meščanske šole
Petretič Frane, obmejni policijski komisar
Kenič Andrej, upravitelj osnove šole Unec
Bizjak Franc, šef. žel. postaje
Šuštaršič Jože, upravitelj osnovne šole Rakek
Pavlovič Franjo, upravnik carinarnice
Kočevar Franjo, upravnik pošte
Dobrovoljc Janez, starešina fin. kontrole
Fekonja Ivan, komandir orožniške staniceZa: Ciril-Metodovo družbo, Hladnik Helena – Volk Viktor
Za: Prostovoljno gasilsko četo Rakek, Vimer Alojz – Vidrih Ludvik
Za: Kat. prosvetno društvo, Modic Andrej – Mihevc Leo
Za: Prostovoljno gasilsko četo Unec, Udovič Ivan – Perko Franc
Za: Lovsko družbo “Srnjak”, Likar Stane
Za: Prostovoljno gasilsko četo Ivanjeselo, Slabe Alojz – Kranjc Ivan ml.
Za: občinski odbor Rdečega križa, Tavčar Franjo – Likar Erna
Za: Sokolsko društvo Unec-Rakek, Šuštaršič Jože – Česen Janez
Za: Streljačko družino, Zupan Ernest – Ograjenšek Franc
Za športni klub “Javornik”, Kralj Viktor – Domicelj Aleks
Za: Združenje gostilničarjev, Mlakar Janko
Za: Združenje krojačev in sorodnih obrti, Vivoda Janko
Za: Udruženje nacijonalnih železničarjev in brodarjev, Gerl Franc – Herman Josip
Čeprav je bilo odkritje spomenika mišljeno kot nadstrankarska, narodna prireditev, se to ni zgodilo. Nasprotja in zamere med snovalci spomenika (liberalni tabor) kralju Aleksandru in občinsko oblastjo ob odkritju spomenika (konservativni tabor) so bile prevelike, da bi bilo to mogoče. Kar verodostojno, čeprav strankarsko obarvano je razloge v svojem dnevniku predstavil Ivan Puntar Štacnar.Takole lahko sledimo srditim strankarskim bojem v občini Rakek v drugi polovici tridesetih let 20. stoletja z dnevnikom Ivana Puntarja Štacnarja:
Stran 389:
25. oktober 1936: Nedelja. Volitve občinske. Razvila se ostra borba. Zmagala je naša Jugoslovanska radikalna zajednica. Nasprotniki ljudstva vaški mogotci so imeli jo v rokah 23 let, a se je porušila. Doživeli so strahovit poraz. Klika Gnezda, Mlakar in Tavčar pomendrana. Bila je velika manifestacija po volitvi, po Rakeku smo marširali z dvemi zastavami slovensko in državno. Nasprotniki so proti nam priredili demonstracije, a so klavrno molče umolknili. Sram jih je bilo. Minili so časi ljudskega izžemanja. K koncu njihove propasti so še proti nam priredili gnusno demonstracijo in kričali dol farji, dol Rim in Vatikan, proti novemu županu pa so vpili kontrabantar z jajci. Vpili so Rakek je naš.Stran 390:
19. november 1936: Popoldne jaz na sejo občinsko kjer smo razrešili vse stare odbore in nove izvolili.Stran 408:
5. september 1937: Nedelja. Proslava odkritja Kraljevega spomenika se ni izvršila vsled krivde odbora za postavitev, glavni krivci Tavčar spediter užaljena veličina, Šuštaršič nadučitelj in neki Pirc bančni uradnik. Storili so nesmrtno blamažo, ker so nameravali uprizoriti politični manever, ki se pa ni posrečil. Priprave so vršili prav do opoldne 4.Stran 412:
17. oktober 1937: Nedelja. Odkritje spomenika kralju Aleksandru na Rakeku ob ½ 1 ure. Navzoči visoki dostojanstveniki, kraljev odposlanec ban Natlačen, župan mesta Ljubljane Adlešič. Velika zastopstva občin in društev. Prišli pa niso Sokoli, radi demonstracij proti organizaciji Slovenskih fantov, to je ona zlodejska banda, ki se nikakor noče sprijazniti z novo oblastjo, ki je brez njih.
Sokoli so se spomeniku kralja Aleksandra poklonili 24. aprila 1938, ko je bil na Rakeku zbor sokolov iz vse Dravske banovine.
Viri:
- Ivan Puntar – Štacnar: Moje delo, doživetja in pogledi. Dnevnik 1923-1943. Spremna beseda in dobesedni prepis izvirnika Franc Perko. Založništvo Jutro in Kulturno Društvo Rak Rakek, 2009
Kraj: Rakek
Datum: 22. 8. 1936
Avtor: Franc Perko
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 30. 1. 2017
Oblika: letak
