Danijel, po domače Danči, je bil rojen leta 1933. Maja 1936, ko je bil star dve leti in 7 mesecev, pa so ga takole slikali pred otroškim vozičkom.
Gospoda sem poznala v zrelejših letih. Hodil je v službo v Ljubljano. Včasih sva se peljala skupaj domov. Če je bil utrujen, je spal, jaz sem pa brala. Kdaj pa kdaj sva se pa tudi pogovarjala. Bil je poln zanimivih zgodb. Nekoč sem ga v Planini prebudila, da se ne bi odpeljal na Reko. Do Rakeka je bilo še toliko časa, da mi je povedal, kako je enkrat trdno zaspal in ko se je prebudil, je vlak že stal na Rakeku. Skočil je, da bi pohitel z vlaka, pa mu je noga zaspala in moral je počakati do Postojne.
Zakaj sem omenila ravno Reko. Kmalu potem, ko je začel voziti vlak, se je en možak z Rakeka, ki je imel govorno napako, peljal iz Ljubljane domov. Pa ravno tako zaspal. Tiste dni so sprevodniki še na vsaki postaji stopili z vlaka in zakričali ime postaje. Možak je kasneje pripovedoval, kako se je zbudil in mislil, da bo sprevodnik rekel Akek (Rakek), je pa rekel Eka (Reka).
Dančijev oče je poslal sliko daleč od doma, v Srbijo, svojemu nečaku in Danijelovemu bratrancu.Kraj: Rakek
Datum: 23. junij 1936
Avtor: neznan
Zbirka: Lenka Gabrenja
Skenirano: 25. 7. 2016
Oblika: fotografija
