Molitvenik z naslovom “Skrbi za dušo !” je od Mihovih iz Topola na Blokah prinesla naša mama Ivana, ko se je v Velike Bloke omožila l. 1946. Čeprav je bil njen oče Jožef Škrbec pred 1. svetovno vojno večkrat na delu v Ameriki in na cesarskem Dunaju, ter je znal lepo brati, pisati in računati, kar dobro je govoril tudi angleško in nemško, pa pri Mihovih v Topolu ni bilo veliko knjig. Kar jih je bilo, pa so zgorele v dveh požarih med vojno, ko so od hiše ostali le ožgani zidovi. Molitvenik se je skupaj z najpomembnejšimi družinskimi dokumenti, kot je bila predporočna pogodba očeta Jožefa in matere Neže ter dokument o prepisu posestva pred poroko leta 1912, čudežno rešil pred ognjem.
“Molitvena knjiga z debelimi črkami za stare ljudi”, kot je poln naslov molitvenika, je plod dela teologa, duhovnika Karla Čigona, izdala pa ga je takratna Goriška nadškofija. Takrat je to nadškofijo vodil Franc Sedej, rojen 1854 v Cerknem.
Nadškof Sedej je goriško bogoslovje končal l. 1877, služboval nato v Gorici in na Dunaju in nato kot stolni župnik spet v Gorici. Imenovan je bil tudi za šolskega nadzornika in profesorja bogoslovja. L. 1906 je bil imenovan za nadškofa Goriške in Gradiške in s tem za goriškega metropolita. Njegovo latinsko ime je bilo Franciscus Borgia Sedej. Nadškof se je skupaj z bogoslovci v času prve svetovne vojne pred uničujočo soško fronto umaknil v Stično. Nadškof in metropolit je ostal do l. 1931, ko se je zaradi nasprotovanja fašistični italijanizaciji Primorske upokojil in kmalu nato tudi umrl.
Pod njegovim škofovstvom je torej izšel ta Molitvenik, zanj je izdal tudi odredbo “Nihil obstat”, kar pomeni, da je knjiga skladna s Cerkvenim naukom in Svetim pismom.
Molitvenik je natisnil založnik in tiskar J. Steinbrener iz Wimperka na Češkem, ki je izpostave imel tudi na Dunaju in v New Yorku in bil za zasluge pri širjenju verskega tiska od papeža Leona XIII. imenovan za viteza Sv. Silvestra. Po kakšni poti je knjižica prišla v Topol na Bloke k Mihovim ne vemo, da pa je bila dragocenost govori zapis na začetku Molitvenika v okorni, a razumljivi pisavi kot prošnja morebitnemu najditelju, če bi se knjižica izgubila:
Namen Molitvenika je bil, da s primernim tiskom omogoči branje Božje besede tudi starim, daljnovidnim ljudem. Zgodovina pomagal pri slabem vidu je zelo dolga. Že v starem Rimu so za izboljšanje vida uporabljali povečevalna stekla. Današnjo obliko pa so začela očala dobivati, ko je italijanski menih Salvino D’ Armata v 13. stoletju dve konveksni leči vstavil v okvir, ki je počival na nosu. Konkavne leče so začeli uporabljati v 16. stoletju in s tem pomagali tudi daljnovidnim. Industrijska revolucija je prinesla cenovno dostopna očala in s tem razširila uporabo. 19. stoletje je prineslo še optometrijo, ki je zagotovila posamezniku ustrezne leče za njegove vizualne potrebe.
Vseeno pa so bila očala med preprostim ljudstvom redka. Pomagali so si s posebnim tiskom z velikimi in debelimi črkami.
V Molitveniku je zanimivo poglavje namenjeno molitvam in vzdihljajem, ki so v pomoč dušam, trpečim v vicah. Vsaka molitev ali vzdihljaj prinaša določeno število dni odpustka časne kazni trpljenja v vicah. Gre torej za skrajšanje časa tega trpljenja, ki je namenjeno popolnemu očiščenju grehov, ki so bili sicer že odpuščeni pri spovedi. Odpustke lahko prosimo zase ali jih naklonimo rajnim. Vedeti je treba, da le popolno očiščenje grehov pri veljavni spovedi, spreobrnjenje in goreča ljubezen do Boga izbrišejo večno kazen v peklu, ali milejšo, časno kazen v vicah ter pripeljejo vernika v večno veselje neposredno v nebesa. Koliko časa naj bi se očiščevali v vicah za male vsakdanje grehe pri naj boljši volji nisem uspel izvrtati. Vem le, da po smrti menda ne velja naše merilo časa.
Že na prvi pogled se vidi, da je bila knjižica veliko v rabi. Naši predniki so bili verni, vic ali Bog ne daj pekla, so se bali in so tako tudi večinoma živeli.
Danes se pa nihče ne boji ne boga ne hudiča ne biriča !!!
Viri:
- Wikipedija
Kraj: Topol na Blokah
Datum: 1911
Avtor: Karol Čigon (knjiga), Miloš Toni (foto)
Zbirka: Alojz Mazij
Skenirano: 30. 1. 2025
Oblika: knjiga – molitvenik