Leta 1971 je bil v Novi vasi ustanovljen Sindikalni moški pevski zbor Novolit. Zbor je z dirigentom, dalmatincem Srđanom Ribarovićem deloval pod okriljem sindikata do leta 1980. Na Novolitu so si v tistih letih sledile reorganizacije, združevanja in odcepljanja. Elektrožaga, Novolit, Gramex, Lesnina, Izolirka so si sledili eden za drugim. Na koncu zbor ni bil več samoumevni del prej domače, bloške tovarne. Leta 1980 so člani zbora ustanovili samostojno Kulturno društvo Bloke in Moški pevski zbor je postal prva skupina društva. Vaje niso več potekale v jedilnici Novolita ampak v najeti sejni sobi prostorov takratne KZ Cerknica v Novi vasi. Zbor je tako pod novim imenom pripravljal spomladanski koncert v dvorani Doma JLA v Velikih Blokah. S tem naj bi počastili Dan mladosti – Titov rojstni dan in krajevni praznik v spomin na odhod prvih Bločanov k partizanom. Malo pred koncertom pa je 4. maja udarila novica. V Kliničnem centru v Ljubljani je umrl tov. Tito.
Zbor je kljub splošnemu žalovanju nadaljeval priprave na koncert. Prilagodili so program tako, da so na začetek uvrstili Pesem o Titu in narodno Pleničke je prala, ki naj bi bila Titu menda posebej pri srcu, dodali so tri partizanske, ki so jih že imeli v programu, potem pa nadaljevali s sporedom, ki so ga pripravljali med sezono in ga razberemo iz programskega lista. Nastopili so tudi učenci Glasbene šole Frana Gerbiča, oddelek Nova vas.
V programski list so poleg Titove želje glede slovenske pesmi dodali misel Ivana Cankarja kot hvalnico domovini ter izjavo politika Franceta Šetinca o domnevno dobrem pevcu in celo občasnem dirigentu politiku Edvardu Kardelju, ki je bil takrat tudi že pokojni.
V tistem letu so se zboru pridružili tudi ženski glasovi. Prvi koncert Mešanega pevskega zbora KD Bloke je sledil naslednje leto ob 10. obletnici ustanovitve Moškega zbora in v počastitev 40. obletnice vstaje slovenskega naroda.
Vrnimo se k nastopajočim z današnje stare slike. Moški zbor je nastopil v številčni zasedbi. Kar 22 pevcev in razen dirigenta Srđana vsi Bločani! Naštejmo jih.
- Sedijo od leve: Franc Zakrajšek, Lojze Modic – Janezon, France Anzeljc, dirigent Srđan Ribarović, Tone Rudolf, Lojze Škrabec, Ivan Škrabec, Lojze Modic – Joškotov.
- Stojijo prva vrsta: Lojze Lavrič, Bojan Jerič, Viktor Jerič, Rajko Lipovec, Jože Rot, Marjan Lenarčič, Stane Klančar, Jože Hribar in Miro Lah.
- Stojijo druga vrsta: Viktor Simčič, Elo Mišič, Lado Štrukelj, France Škrabec, Igor Tekavec in Tone Urbas.
Dvorana je bila pripravljena, kot se je za tisti čas spodobilo. Pretežno rdeče zavese, cvetje, jugoslovanska zastava, zastava Zveze komunistov z napisom “Proletarci vseh dežel združite se!” in gotovo tudi slovenska zastava, ki pa se je ne vidi. Tako je to bilo.
Kmalu bo 45 let od tega koncerta. Le 5 nastopajočih je še živih. Danes, ko pišem ta prispevek, smo pokopali 69-letnega Lojzeta Modica – Janezona, ki je takrat pel drugi tenor. Pri zboru vztraja le še Lojze Škrabec.
Čas gre naprej. Na mestu, kjer je stal Dom JLA, je danes travnik, le stare visoke breze spominjajo na park, ki je obdajal mogočno stavbo, zgrajeno l. 1938 v času gradnje bloških vojašnic, kot dom oficirjev vojske Kraljevine Jugoslavije.
Viri:
- Jože Hribar, Ravne
- Lojze Škrabec, Velike Bloke
- Mirko Doles, Velike Bloke
Kraj: Velike Bloke
Datum: 24. 5. 1980
Avtor: neznan
Zbirka: Jože Hribar, Ravne; arhiv KD Bloke
Skenirano: 30. 1. 2025
Oblika: fotografija, tiskovina