Marca 2024 sem začel pisati dokaj obsežen zapis za revijo Fotoantika o Partizanskem fotografu Cirilu Brvarju, ki bo objavljena junija 2025. V povezavi s Cirilom Brvarjem sem se seznanil z njegovim sinom Črtomirjem Brvarjem, ki mi je prijazno posodil očetove fotografije, ki jih je posnel med drugo svetovno vojno in med njimi je bilo tudi nekaj fotografij, ki se nanašajo na Riharda Mlekuža. Očetove fotografije je decembra 2024 poklonil Muzeju narodne osvoboditve Maribor (MNOM). Drugače Mlekuževo medvojno fotografsko gradivo hrani zgodovinski arhiv v Celju. Sin Črtomir Brvar se spomni, da sta ga z očetom Cirilom Brvarjem po letu 1945 večkrat obiskala v njegovem fotoateljeju v Celju. Iz medvojnih fotografij je razvidno, da sta bila s Cirilom Brvarjem tesno povezana.
Rodil se je 30. aprila 1910 v Kalu – Koritnici pri Bovcu v številni družni z osmimi otroki. Med prvo svetovno vojno je bila družina izseljena, leta 1918 so se vrnili v porušeni dom. Otroci so hodili v šolo, toda kmalu so prišli italijanski fašistični učitelji. Z nasiljem in kaznijo so hoteli izkoreniniti slovensko besedo. Po Rapalski pogodbi 1920 leta je Slovensko primorje zasedla Italija, ki je s “pohodom na Rim” leta 1922 postala fašistična. Slovenci so postali zaničevani in preganjani. Kot zavedni Slovenci Mlekuži niso dobili dela; zato so se njegovi starejši bratje drug za drugim izselili – v Belgijo, Holandijo, Rusijo, Ameriko. Rihard, najmlajši se je odločil, da bo odšel v Jugoslavijo. Med služenjem vojaškega roka v Rimu je po namišljeni bolezni in dopustu dezertiral v Jugoslavijo. To je bil čas, ko je Mussolini pošiljal tudi primorske Slovence v kolonialno vojno v Abesinijo. Večkrat se je skrivaj vrnil v Italijo – tudi v času, ko so tigrovci načrtovali atentat na Mussolinija v Kobaridu. Bil je izdan, in Italijani so njegovo sestro Milko kot talko zaprli v Vidmu.
Kot izučen fotograf si je poiskal delo v fotostudiu Purač v Murski Soboti, leta 1937 pa je prišel k fotografinji Julijani Šelhaus v Škofjo Loko. Tu se je spoprijateljil z Edijem Šelhausom. Zaradi svojega vedrega značaja je bil kmalu povsod, kjer je fotografiral, zelo priljubljen. Italijansko okupacijo Ljubljane je pričakal v fotostudiu Kramarič v Ljubljani. Tam so ga kot dezerterja in soorganizatorja atentata na Mussolinija aretirali, a mu je med prevozom iz Ljubljane na vojaško sodišče v Rim uspelo pobegniti z vlaka. Po nekajdnevnem skrivanju je prišel v Celje, kjer je nato nekaj časa delal za Foto Pelikan in Foto Perezih. Ves čas je deloval ilegalno, a je moral zaradi izdaje pobegniti. V Grižah pri Celju je dobil zvezo s partizani.
* Fotosekcija 4. operativne cone, Gornji Grad, 1944. z leve stojijo Rihard Mlekuž, France Brvar, Darinka Brglez, Bogomir Žorž in Ciril Brvar. 1. z leve sedi Jože Petek.
Kmalu je postal fotoreporter fotosekcije 14. divizije in 4. operativne cone. Deloval je na območju Zgornje Savinjske doline in še posebej v okolici Gornjega Grada, kjer je bilo v času osvobojenega ozemlja v drugi polovici leta 1944 središče 4. operativne cone. Takrat je pod vodstvom Jožeta Petka delovala Fotosekcija 4. operativne cone s polno paro. To je bila zasluga tudi Riharda Mlekuža, ki je pomagal pri opremljanju in oskrbi fotodelavnice ter pri izdelavi fotopovečav za razstavo v Gornjem Gradu. Sodeloval je pri odmevni zaplembi fotografskega materiala ob napadu na Mozirje septembra 1944 in nato pri prevozu dela materiala na Dolenjsko, v sekcijo 7. korpusa in GŠS. Novembra 1944, tik pred nemško ofenzivo je bil Mlekuž poslan v 14. divizijo z nalogo, da posname vse stare borce, mitraljezce in odlikovane. Po osvoboditvi je odprl fotoatelje Partizan v Celju, kjer je delal do svoje smrti leta 1970.
* Odličen posnetek, kako si partizani in civilisti zavzeto ogledujejo fotografsko razstavo s pohoda 14. divizije na Štajersko, Ljubno, oktober 1944. Na fotografiji so zelo jasno vidne zavezniške zastave, ki kažejo na pomembnost in mednarodno priznanje partizanskega osvobodilnega gibanja med drugo svetovno vojno. Foto Rihard Mikuž – Riko (MNSZS)
* Z leve Ciril Brvar, Rihard Mlekuž in Jože Petek, 1944.
* Z leve Rihard Mlekuž in Ciril Brvar, 1944.
* Cirilu (Brvarju) v spomin – Rihard Mlekuž – Riko, Gornji Grad, 29. 11. 1944.
* Rihard Mlekuž – portretiranje, Franc Brvar in Jože Petek. Foto: Ciril Brvar, 1944.
* Portret Rihard Mlekuž – Riko, december 1944.
* Levo Franc Brvar in fotograf Rihard Mlekuž – Riko decembra 1944. Pred javko in bunkerjem za fotomaterial 4. op. cone pri Trojanah.
* Rihard Mlekuž se brije, 1944/45.
Vir: Edi Šelhaus: »Partizanski fotokronist Rihard Mlekuž – Riko«, Svobodna misel, 22. 11. 2002, 18.
Prispevek je napisal: Dejan Vončina, januar 2025
Prispevek je napisal: Dejan Vončina, januar 2025.
Viri:
- Edi Šelhaus: »Partizanski fotokronist Rihard Mlekuž – Riko«, Svobodna misel, 22. 11. 2002, 18.
Kraj: Slovenija
Datum: 1944
Avtor: Ciril Brvar, Rihard Mlekuž
Zbirka: Črtomir Brvar
Skenirano: —
Oblika: datoteke