Žal nismo mogli ugotoviti, kjer je slika nastala. Balinišč je bilo nekdaj na Rakeku veliko. Zgodilo se je nekje v šestdesetih letih 20. stoletja. Na sliki so: Ernest Janežič na desni, v sredini Marjan Mekina. Za levega pa gospod Mekina pravi, da je podoben Janezu Demšarju, ampak ni on, ker Janez ni nosil ure na roki. Je imel žepno. Prav tako nismo prepoznali psa in otroka.
Balinanje je bil popularen šport in je še vedno. Rakovško Balinarsko društvo Tičnica je bilo ustanovljeno leta 1992. Je član Notranjske balinarske zveze. V društvu balinajo tudi gasilci veterani, ki potem za gasilske vaje nimajo časa. Naj jim bo, ker dosegajo lepe uspehe.
V Angliji je najstarejše ohranjeno balinišče iz leta 1299. Nekdaj so igrali na travi. Izum kosilnice leta 1830 je omogočil vzdrževanje zelenic in olajšal igranje.
Sama nisem nikoli balinala. To ni za pisarniškega birokrata. Balinarske krogle so težje kot svinčnik. Pri tem športu ne bi bila uspešna. Ker pri vseh drugih sem, knede?! Naravnost pri meni ne obstaja. Vse mi zavije postrani, ponavadi v levo. Še vrste na vrtu so nekam počez. Kaj morem, če vedno piha. Sicer pa moj sin pravi, da če je lepo postrani, je tudi lepo. Pri balinanju mora iti kugla naravnost. Kakršne sreče sem, bi meni šla še krogla iz puške postrani. Brez vetra.
Kraj: Rakek
Datum: 1967
Avtor: neznan
Zbirka: Slavko Samsa
Skenirano: 9. 1. 2024
Oblika: fotografija