1959 Volčje – Mimi Turk

Mimi je na sliki iz leta 1959 slikana na cesti doma na Volčjem pred sosedovo Studencovo hišo. V tistem času je obiskovala srednjo šolo v Ljubljani. Po koncu šolanja se je zaposlila v odvetniški pisarni Ahačič – Šuklje. Poročila se je in živela v Vašah pri Ljubljani. Bila pa je bolehna in leta 1991 je ob težki bolezni prestala operacijo in se zdravila v UKC Ljubljana. Ravno v tistem času se je v Sloveniji zgodila osamosvojitvena vojna. Zadnjo nedeljo v juniju 1991 je zadeva kazala na hudo poslabšanje vojaškega položaja. Vodstvo slovenske Teritorialne obrambe je napovedalo napad na ljubljanske vojašnice JLA, JLA naj bi odgovorila z letalskim napadom na Ljubljano. Letala z letališč V BiH i Hrvaške so bila že v zraku. V Ljubljani so se oglasile sirene, v UKC so vse težke bolnike hiteli premeščati na varno v kletne prostore. Na srečo so v zadnjem trenutku eni in drugi stopili korak nazaj, do napada ni prišlo. Za Mimi se vse skupaj ni končalo tako srečno. Med selitvijo v klet je prišlo do zapletov in za posledicami tega je Mimi umrla. Danes bi rekli enostavno – kolateralna vojna škoda. Običajno se o takih vojnih žrtvah malo ali nič ne govori, važni so osamosvojitelji, zmagovalci in zaslugarji. A tudi Milavcova Mimi je bila na nek način žrtev v naši osamosvojitveni vojni.

Pa še nekaj o priimkih. Na vrhu pokopališča pri Fari stoji lep spomenik rodbine Turk – Turek iz Ravnika in Volčjega. Ena družina pa dva priimka. Tako je  tudi v mnogih drugih primerih, ki so nastali, ko so duhovniki izpolnjevali  krstne knjige, ali občinski uradniki zapisovali razne podatke. Precejšnjo zmešnjavo je povzročila tudi sprememba pisave iz gotice v latinico v prvi polovici 19. stoletja. Tako imamo na Blokah primere Modic – Modec, Šraj – Širaj, Klun – Kljun, Hiti – Hitij … Tudi v naši družini se je to zgodilo in eni smo Mazij, drugi pa Mazi, pa vsi iz istega gnezda. Moja sestra je imela vse dokumente brez j na koncu, vsi ostali pa z j.

Z Milavcovmi iz Ravnika je imela zapleteno zgodbo tudi družina mojega očeta iz Velikih Blok. Z eno od Milavcovih deklet se je pred drugo svetovno vojno ženil očetov brat, moj stric. Vse je bilo dogovorjeno, pripravljena je bila bogata bala, ženin je prišel na poroko iz daljnega kraja, kjer je služboval. A glej zlomka, zadnje dni pred poroko je nevesta povedala domačim, da se ne misli poročiti, ker ima že drugega snubca. Nobeno moledovanje, prepričevanje niti grožnje domačih niso pomagale. Odpovedali so poroko. Milavcovi so nesojenemu ženinu, mojemu stricu, vrnili vse stroške, se mu opravičili in ostali osramočeni. Nevesta je morala od doma k novemu izbrancu v Loško dolino brez bale in brez ohceti in nikoli več se ni smela vrniti domov v Ravnik. Tudi obiskovali je niso na novem domu. Celo pogovori o tej zgodbi niso bili zaželjeni. Moj stric pa se je pozneje srečno poročil na Gorenjskem.

Viri:

• Valči Merkuž roj. Turk, Volčje

Kraj: Volčje
Datum: 1959
Avtor: neznan
Zbirka: Valči Merkuž
Skenirano: 2. 7. 2020
Oblika: fotografija