Slovenci poznamo kar tiri božiče oziroma tri praznike tega imena. Praznik Kristusovega rojstva, 25. december, je božič; drugi je novo leto; 6. januarja je praznik Kristusovega razglašenja – sveti trije kralji. Božič in Novo leto nista bila vedno na sedanji datum. Vzhodna cerkev je prvotno slavila 6. januar kot praznik Gospodovega razglašenja, rimska cerkev pa se je dokončno sporazumela za noč s 24. na 25. december. Ta dan se je ujemal s poganskim praznikom rojstva nepremagljivega sonca, ki so ga enako praznovali kristjani in pogani. Dan zimskega sončnega obrata, 25. december, je bil tudi rojstni dan Mitre, ki je imel sonce za najvišje božanstvo. Na slovenskem pa je ostal božič praznik cerkve in družine, s kopico obredij, šeg in verovanj. Koledniki, božično drevesce, jaslice, polnočnica, potica, pirhi – ne, ne, to pride kasneje. Pa tudi Božiček ni naš.
Podkev je veljala (seveda od železne dobe naprej) za prinašalca sreče in zdravja, predvsem, če si jo našel na poti. Za konja je to pomenilo, da je bos in za konjskega lastnika strošek. Pribijali so jo na hišna in hlevska vrata, da bi čuvala pred strelo in ognjem. V srednjem veku so trgovci verjeli, da jim podkev pripelje kupce in dober zaslužek (predvsem če se še drži konja, ki ga jezdi kupec).
Štiriperesna deteljica je zašla med prinašalce sreče podobno kot podkev. Dolgo je namreč veljala za pripomoček za pričaranje sreče in ljubezni. Ljudje so verjeli, da pomaga k jasnovidnosti. Jaz nisem našla še nobene in zato tudi slabo vidim. Verjeli so tudi, da lahko tisti, ki jo naje ob polnoči, računa, da bo veliko podedoval. Predvsem pa mora računati na dobro luč ali vsaj polno luno. Štiriperesna deteljica v hiši pa naj bi varovala pred strelo.
Tudi dimnikar pomeni zelo veliko srečo, posebej, če se primemo za gumb, ko ga srečamo. V današnjem času zadrg zna biti to velika zadrega. Tudi njegova lestev ima bogato simboliko. Srečo prinaša zaradi svoje povezave z ognjem in ognjiščem, ki je bilo od nekdaj središče domačije, saj v njem plapola »večni ogenj«, hkrati pa v njem živijo družinski in gospodinjski bogovi ter dobri duhovi. Z ognjem so povezani tudi gasilci, pa niso simbol sreče.
Tik pred zdajci je Ivanki nekdo poslal božično voščilnico. Ker v Jugoslaviji božič ni bil dela prost dan, upam, da jo je na ta dan res prejela. Dokler niso SMS-i in elektronska pošta izpodrini tiskanih voščilnic, so poštarji v tem letnem času fejst nastradali. Pa tudi pošta je veliko zaslužila.
Viri:
Kraj: Planina pri Rakeku
Datum: 24. december 1957
Avtor: neznan
Zbirka: Tončka Jernejčič
Skenirano: 19. 1. 2015
Oblika: voščilnica
