Slika je bila objavljena v Glasilu Kovinoplastike, prikazuje pa otvoritev nove šole na Babnem Polju. To so bili časi samoprispevkov, ko je Babno Polje kakih deset let prej na veliko olajšanje vseh dobilo asfaltirano cesto, po kateri so se šolarji vozili v Stari trg; v internatu v nekdanji Švajgerjevi hiši pa že dolgo niso več bivali, vse od približno leta 1967 ne. Čisto nova šola stoji na istem mestu kot prejšnja, šolarjev je bilo tedaj na Babnem Polju za prve štiri razrede ravno prav, učiteljica je bila tam in vse drugo lepo pri roki. V novi šoli in že prej v stari je poučevala Irena Klepac, naslednica učiteljev Toneta Gasparija, Jakoba Konca, Groma, Vike Tornič, Sande Turšič in še koga. Ireno Klepac, ki je na Babnem Polju začela poučevati v šolskem leti 1968/69 in na njem ostala polnih 27 let, je med porodniškim dopustom nadomeščala njena svakinja Tilka Klepac.
Na levi strani se vidi kamniti bangar vhodnih vrat stare šole, ki so ga ohranili in je na njem vklesana letnica nastanka stare šole – samo kaj pomaga, ko je na fotografiji ni videti! Pa tudi tiste ne, ki obeležuje nastanek nove šole, ker je skrita pod nadstreškom ob vhodu. Kajne, da mi ni treba iti pogledat?
Nova šola na Babnem Polju je tako delovala do leta ???, ko je postala kratko malo nerentabilna: babnopoljska reproduktivnost je upadla, stroški delovanja so pa ostali … tako je stavba postala večnamenski vaški prostor, ki pa je, se zdi, prav dobro izkoriščen. V njem se dogaja vse, kar terja malo več prostora: sestanki, tečaji, vaje, etnološki dogodki, obletnice, poroke in pogrebščine … Prej so Babnopoljci uporabljali zadružni dom, ki so si ga kot povsod drugod zgradili po vojni, a je že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postal proizvodni prostor za porajajočo se industrijo in prerasel v moderniziran obrat Montaže Kovinoplastike, kjer so delali karnise za okna, sestavljali milijarde sponk za zavese in podobno. Potem je bil nekaj časa v lasti italijanskega lastnika, zdaj pa že leta stoji prazen … in čaka.
Zakaj so babnopoljski starši svoje uporne neumite in nepočesane šolarje včasih karali: »Si še slabši kot “šularca”‘ !!«? Stara pripoved pojasni:
V nekdanji šoli je nekoč – pa menda spet ne tako zelo nekoč – čisto na vrhu pod streho živela stara ženska, ki je nekoliko skrbela za šolo, čistila, prinašala drva, kurila peč – ali pa tudi ne. Ampak stanovala je tam in imenovali so jo “šularca”. Poudarek je na tem, da starka ni bila preveč snažna, kot se v poznih letih rado zgodi: ni se marala niti česati in je vedno imela na glavi zmršeno štreno sivih las. In, pazi zdaj: nekega jutra naj bi se zbudila na tistem svojem podstrešju, segla v lase, ker se ji je nekaj zdelo čudno in našla v njih – mlade miši. So miši imele mlade v njenih laseh!!Ali celo podgane – ljudski glas rad pretirava … Pa vendar, starši so od tedaj svoje ukore glede jutranjega umivanja in urejanja za šolo stopnjevali: »Se ti bodo miši – ali celo podgane – zaredile v laseh, kot šularci!!« Misel na gomazečo golazen v laseh je največkrat pripomogla k boljši higieni …
Ljudski glas ne pove, kako se je o njenih miših razvedelo po vasi – je mar potrebovala pomoč, da se jih je znebila? Ali pa gre le za vzgojni preblisk katere od obupanih mam nemarnih Babnopoljčkov??
“Pionirji, vaše delo je učenje!” Slogan, ki smo ga neštetokrat slišali – in tudi upoštevali po najboljših močeh. Pogosto so nam citirali tudi Lenina: “Učite se, učite se, učite se!” Oboje še vedno drži, pionirji gor ali dol.
Pod zastavami so zbrani pionirji v slovesnih oblekah, modrih titovkah in z rdečimi rutkami okoli vratu, ob njih stoji najbrž zborovodkinja. Na drugi strani slike, levo, je videti del Godbe na pihala Kovinoplastike Lož in tudi oni so v uniformah. Vem, da so oni, ker druge podobne godbe tja do Cerknice ni bilo. Spodnji rob slike kaže občinstvo, med katerim v prvih vrstah lahko slutimo nekaj tedanjih vodilnih mož.
Tu je urednikov napis, ki vse pojasni:
“Za občinski praznik Cerknice je bila med drugim odprta tudi nova podružnična osnovna šola v Babnem Polju. Tako je zdaj vse pripravljeno, da se bo pouk v drugem polletju pričel v domačem kraju”
Datum torej imamo: 19. oktober, kak dan gor ali dol. Letnice pa Slavko Berglez ni napisal …
Slovarček:
- bangar: podboj
Viri:
- Tilka Klepac, Lož, maj 2019
Kraj: Babno Polje
Datum: 1986 ?
Avtor: ni znan
Zbirka: Milena Ožbolt
Skenirano: 15. 5. 2019
Oblika: fotografija