Dragi bratje in sestre pri starih slikah, leto bo kmalu minilo. Vsak od nas se ozira na to, kar je naredil. Osebnostna rast nam kaže, da gremo v pravi smeri, napake pa nas učijo, kaj moramo še popraviti.
Naj bo to leto, ki se mu približujemo, polno dvigov, duhovnega napredka in številnih prispevkov, da urednika ne bo bolela glava, padcev pa naj bo čim manj Dovolite, da vam zaželim vesel božič in čudovito novo leto, polno zdravja ter radosti.
Za srečo pa prižgite svečo.
Sestra Johana
Dragi bralci, ob božiču in novem letu snežijo čestitke od vsepovsod. Koliko lepih želja in koliko upanja v boljšo prihodnost nas objame! Kar naenkrat pred seboj uzremo mnogo docela novih in svetlih poti. Po žilah pa kakor da se pretaka živahnejša kri, polna zanosa in moči. Prsi prešinja silovita, neizrekljivo lepa sreča; čeprav ne znamo pojasniti zakaj in kako, kličemo vsemu „DA“. Nič ni, česar ne bi zmogli, svet se vrti okoli naše osi. Srečno!
Ostanite še naprej z nami, kar sem se naučila od Janeza Čučka.
Pa da ne bo kdo v skrbeh, ker sem tako poetično razpoložena, kar ni v moji navadi, pa še ena v mojem stilu: Nekoč, pred davnimi leti, me je eden zelo vztrajno vabil, naj grem z njim na silvestrovanje. Jaz pa trmasta k osel. In ko prav nič ni zaleglo, je posegel po zadnji, po njegovem najmočnejši opciji: »Ped no, bomo porniče gledal!« Še danes se sprašujem, od kje mu ideja, da bi mene to zanimalo. Me ni, kot me še danes ne. Prav tako ne vem, s kom je gledal porniče, če jih sploh je, vem pa, da sem jaz »uživala« v silvestrskem programu naše nacionalke. Ja, včasih me je še kdo kam povabil, sedaj pa še žvižgajo ne več za mano. Nazadnje so mi žvižgali smetarji, kar ima za posledico, da se sedaj ob petkih, ko odvažajo smeti, ne upam več iz hiše.
Kot že mnogo tu objavljenih razglednic je tudi to prejela Ivanka Ostanek.Kraj: Planina
Datum: 31. december 1936
Avtor: nečitljivo
Zbirka: Tončka Jernejčič
Skenirano: 19. 1. 2015
Oblika: voščilnica