Za čokato leseno mizo sedi sedem avstro-ogrskih vojakov, štirje držijo v rokah igralne karte.
Na koncu desne klopi zamišljeno sedi vojak, ki ga je nekdo na robu fotografije označil s puščico. To je Janez Štefančič, moj ded.
Na drugem koncu mize se nasmiha medicinska sestra – vsaj danes bi ji rekli tako – v polkrogu za njo pa se je postavilo 13 vojakov. Čisto zadaj vidimo še štiri, ki najbrž stojijo na leseni klopi. Smo v četrtem letu I. svetovne vojne, leta 1917, v vojaški bolnici v avstrijskem Kremsu.
Fotografiranje na začetku prejšnjega stoletja ni bilo tako vsakdanje opravilo, kot je danes, zato smo pravzaprav imeli srečo, da je nekdo naredil ta posnetek in da je fotografija kljub vsemu prišla v roke mojemu očetu, ki jo je nato, pred mnogimi leti, trdno prilepil v družinski album.
Ded Janez deluje utrujeno. Sem je prišel po poškodbi, ki jo je utrpel na tirolski fronti, do tedaj najviše ležeči bojni črti vseh časov, ki je potekala po vrhovih na višini 3000 metrov in več. Ni mi znano, kako so na te položaje zvlekli topništvo, se obstreljevali in gradili podzemna zaklonišča (kaverne), da bi se zaščitili pred mrazom in smrtonosnim ognjem.
Vojaki si v bolnišnici krajšajo čas s kartanjem. Najprej sem pomislil, da igrajo nekoč priljubljeno briškolo, vendar sem kasneje podvomil. Prva karta z desne namreč spominja na Škisa, druga pa na srčevega kavala, torej na karti, ki sicer sodita v igro tarok. Na mizi je nekaj kovancev in bankovcev, slednji so videti, kot da so izrezani iz časopisnega papirja, namenjeni zgolj igri. Poleg leži čik, ugasnjeni del že na pol pokajene cigarete, ki bo čez čas še prišel prav.Viri:
- Wikipedija: Tirolska fronta
- Wikipedija: Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
- Wikipedija: Peter Kozler
- B. Nešović, J. Prunk: 20. stoletje. Ljubljana DZS, 1994.
Kraj: Krems, Avstrija
Datum: 1917
Avtor: neznan
Zbirka: Bojan Štefančič, družinski album
Skenirano: 28. 09. 2013
Oblika: fotografija