To je balinplac na Markotovem dvorišču v Selščku. Zadaj je stara Brinarjeva hiša, čez cesto v ozadju pa med hišami vidimo cerkev.
Včasih je bilo balinanje zelo priljubljeno. Balinalo se je ob nedeljah in praznikih, po maši. Skoraj vsaka gostilna je imela tudi balinplac.
Balinplac je bil rezerviran za moške. Tako so lahko po moško komentirali dobro izbijanje ali približek. Po moško so se tudi izrazili, ko je udarec zgrešil ali celo zadel balinček. Običajna pijača je bil bel špricar, pivo ni bilo niti približno priljubljeno, kot je sedaj. Da se na soncu ni preveč segrel, so pohiteli in ga na hitro spili – in naročili novega. Balinanje je bilo povod za marsikatero hudo besedo in pokvarjeno nedeljo, ko se je z zamudo balinar le primajal proti domu.
Slovarček:
- balinplac: balinišče
- špricar: vino z vodo – navadno, mineralno ali s sodavico; brizganec
Kraj: Selšček
Datum: junij 1957
Avtor: Vinko Toni
Zbirka: Vinkotov kufr
Skenirano: 14. 12. 2014
Oblika: negativ