Razglednica je bila odposlana 26. decembra 1959, ker je naslednji dan Janez in je imela Ivanka god. Na novega leta dan 1960 pa naj bi jo pošiljatelj tudi obiskal in tega leta sem tudi jaz obiskala moje starše. Prvič.
Rojstni dan je dan človekovega rojstva in obletnice le tega. God pa je osebni praznik na dan koledarskega svetnika. Oboje se praznuje, res da vsako leto manj, in sprejema darila.
Kot vsi imam tudi jaz rojstni dan in sem se povprašala po svojem rodovniku. To je zadnje čase popularno. Vsi se nekaj hvalijo, kdo so bili njihovi predniki. Moj prapradedek je bil nezakonski sin Franca Jožefa. To sem že večkrat povedala pa nihče ne verjame. Potem so pa hoteli videti rojstni list kot dokazilo, da je presvitli cesar tega otroka tudi priznal. To je pa to, ker nič ne vejo. O zgodovini namreč. Al’ niso imeli dvorjani samo tistih otrok, ki so v zgodovinskih knjigah zapisani. Ma ki pa. So bile tudi priležnice, pa kakšne lepe služkinje, ki so jim zadišale. Konjarji v dunajskih (in drugih) konjušnicah pa niso samo konjev štrglali. Saj veste, kako je to – ko se človek potice preobje, mu pa črn kruh zadiši.
Noben plemič pa ni bil mona, da bi še vse nezakonsko potomstvo priznal. Premoženje je treba skupaj obdržat. So se takih otrok znebili na drug način. Kadar se je kakšna dvorjanka z dunajskega dvora malo v pasu napela, so jo poslali v Opatijo. Saj veste, v tisto lepo hišo, ki na hribčku tik nad obalo dviga. To je bila ilegalna porodnišnica. Potem so pa že kakšnega reveža nažajfal, da je za en par kron tega otroka posvojil. Saj siromaku se tako ni preveč poznalo – deset ali pa enajst, je čisto vseeno. Kakšna krona je pa zaradi pamža le več bila.
No, tudi mojga prapradedka ni cesar priznal. V zameno so – smo – dobili salaš na Madžarskem. Ampak potem je Avstro-Ogrska razpadla in tistga salaša nismo mogli sem čez prinest. Denacionalizacije pa na Madžarskem ni. Sama pa tud ne morem ničesar dokazat. Če bi našli še kakšnega potomca grofa celjskega, ki jih po Štajerskem kar mrgoli, bi imel lahko kraljevino, pa se ne bi potem tisti poslanci šopirili po parlamentu in zažirali proračuna. Tako da veste, če bo kdaj kraljevina, sem jaz prvi pretendent na prestol. Odpisala vam bom vse davke, pa plače in penzije povišala. Dobili boste božični dodatek, pa velikonočni dodatek, pa še ko bom umrla bo frej dan, kar pa tudi ni za zanemarjat. Samo eno majhno apanažo mi boste pa dajali.
Od Janeza Johana pl. Rakovška Prva
Ivanka je prejela čestitko za god. Jaz je nisem, pa sem tudi Ivanka.
Slovarček:
- pretendent: kdor izraža zahtevo po čem, navadno po naslovu, položaju
- salaš: posestvo s hišo in gospodarskimi poslopji daleč od gospodarjevega bivališča
- apanaža: redni letni prejemki članov vladarske rodbine
Kraj: Planina
Datum: 1959
Avtor: neznan
Zbirka: Tončka Jernejčič
Skenirano: 19. 1. 2015
Oblika: voščilnica