»Medved takisto kmalu je padel –
pod smrtnimi piki čebel, ko je kradel.
Svinja ni dosti več ropala, žrla:
pozimi jo v snegu je puška podrla.«
(Branko Ćopić: Ježeva hišica,
prevedel Severin Šali)
Takole jih poimenuje Janez Kebe v svoji knjigi:
- Franc Petrič – Maškov,
- Anton Kraševec – Kovačev s Škrilj,
- Franc Kraševec – Malenski,
- Jakob Kraševec – Malnarjev,
- Franci Hauptman – Albinov Francek-fantek,
- Albin Hauptman – Albinov,
- Anton Krajc – Kovačev,
- Janez Petrič – Maškov,
- Matervž Strle – Mlakarjev.
Na sliki so lovci iz Dan in zato sklepam, da sta bili živali uplenjeni v Snežniških gozdovih. Tam je bilo na prelomu iz devetnajstega v dvajseto stoletje, po oceni starih gozdarskih uslužbencev, od 30 do 40 medvedov. Do leta 1998 se je število le-teh povečalo na 392.
Leta 1999, skoraj 66 let po nesrečni smrti medveda na sliki, je dal tedanji minister nalog za odstrel 65 medvedov. Povečano število kosmatincev je bilo na račun beguncev, ki so se med vojno preselili iz Bosne. Odstrelili pa naj bi jih, medvede namreč, zaradi ovac oziroma napadov nanje. Veste, lov je bil vedno prestižen šport. Za kralje in graščake. Zato pa je imel vsak graščak svojega jagra, da je živali pazil in raubšice lovil. Ni bil minister od včeraj in matematiko je imel gotovo odlično. Za odstrel medveda moraš plačat kot črn, če pa slona ustreliš, te pa črnci zaprejo. Vam povem, da so Italijančki že na meji čakali s polnim kufrom lir, da bi lahko te medvede na dlako položili. Kam je šel ta denar pa bohved. Politiki so od nekdaj radi streljali. Se spomnim, ko je en naš politik v Afriki odstrelil slona, ker ga je menda zamenjal za gazelo, čeprav ga je gledal skozi daljnogled, ki pa je bil seveda na puški. Sloni so pa v Afriki zaščiteni, kot pri nas kočevski medvedi. Pa so ga potem zaprli, politika namreč, in smo plačali kot črni, da so ga ta črni izpustili in slovenski, takrat jugoslovanski, nacionalni dolg se je precej povečal. Pa takrat so bila še mrhovišča in so lovci poskrbeli, da je bilo tam kaj za pojest, da medvedje niso ven iz gozda silili. Potem je pa Evropska unija, od katere imamo samo blagor, prepovedala mrhovišča. Zakaj že? Zdaj pa še gozda ni več. Kolikor ni žled polomil, je pa lubadar nadaljeval, dokončali so pa gozdarji, ki še kakšno smreko več, kot je treba, posekajo, pomagal jim je pa še vetrolov leta 2017, ki je podiral samo zdrave smreke v najboljših letih. Zdaj pa pride medved prav na vrt in se na kompostniku naje, če je kaj tam. Sicer pa poišče čebele, ali pa ovce. Volkovi mu pa pomagajo. Ni lahko biti kmet v Evropski uniji. Pa medved tudi ne.
Samo da si boste lažje predstavljali, da lov ni za reveže.
Z dnevno lovno pristojbino lovski gost pri lovu na medveda plača organizacijo lova, vstop v lovišče, spremljevalca, uporabo lovskih naprav in pripravo trofeje. Prenočevanje in oskrbo je treba plačati posebej. Za posebej naročene prevoze z avtomobilom velja plačilo kilometrine, in sicer 0,25 € za 1 km. Dnevna lovna pristojbina je 100 €.
Odstrel medveda do 150 točk 600 evrov in tako dalje, ko pridemo do cene 6.000 evrov za medveda, ki velja od 290 do 300 točk. Za vsako nadaljnjo točko je treba plačati 150 €. Za zastreljenega medveda plača lovski gost 1.000 € odškodnine. Kot trofeja pripada lovskemu gostu kožuh z glavo. Za tepih pred kamin. Cene so stare več let. Sedaj so gotovo višje.
Kaj te točke pomenijo, naj pa kakšen lovec razloži. Meni ni uspelo ugotoviti.
Še dobro, da sem imela knjigo Janeza Kebeta. S tem si ne bi mogla kaj dosti pomagati.Viri:
- http://www.lovska-zveza.si/userfiles/Druge_dejavnosti/pdf/Cenik.pdf
- Kebe, J. Loška dolina z Babnim Poljem. Zgodovina župnij Stari trg pri Ložu in Babno Polje. Ljubljana: Družina d. o. o., 1996.
Kraj: Dane
Datum: 1933
Avtor: neznan
Zbirka: Župnišče Stari trg
Skenirano: 28. 3. 2012
Oblika: fotografija