Slavka, katere mati Ida je na sliki, pravi, da je le-ta najbrž nastala leta 1919. Knezoškof Anton Bonaventura je vsako leto za tekoče leto v Škofijskem listu objavil seznam birmovanj po škofiji. V času od 1916 do 1920 je Planina na seznamu le leta 1916, tako da je mogoče, da je slika nastala tega leta.
Po cerkvenem zakoniku naj otroka k birmi pospremi boter. Če botra ni mogoče dobiti, lahko škof birmuje tudi brez botra. Vsak boter pa naj ima enega ali največ dva birmanca.
Rakek še ni bil župnija, zato so otroci hodili k birmi v Cerknico ali Planino. Botric ni bilo na razpolago, v Planini pa je bila premožna družina, ki je botrovala revnim otrokom. Windischgrätzova hči Loti je ob birmi vedno obdarovala revne otroke s križem. Dobila ga je tudi Ida, sedaj ga nosi Slavka.
Tega leta je škof izdal navodila, kako naj celoten obred in spremljajoče dejavnosti potekajo. Škof je prišel le z enim sodelavcem, imenoval ga je postrežnik. Želel je, naj pride še par duhovnikov, kolikor jih pač mora biti. Zunanjega okrasja, mlajev in vencev ni želel, pričakajo naj ga šolski otroci in verniki. V cerkvi pa naj bo slovesnost lepa. Po birmi naj bi ne šli v gostilne, skromno slovesnost naj priredijo doma. Novih oblek ni treba delati, zadostuje majhno darilce. Več pozornosti naj namenijo duševni pripravi.
Viri:
- Ljubljanski škofijski list (1916), številka 1. URN:NBN:SI:DOC-R6TSBAPU from https://www.dlib.si
Kraj: Planina pri Rakeku
Datum: 1919
Avtor: neznan
Zbirka: Slavka Ivačič
Skenirano: 12. 1. 2017
Oblika: fotografija nalepljena na karton