Antonija Milavec je pri 12 letih prejela zakrament svete birme. Obe z botro sta imeli lepo obleko, se pa Antonija drži strašno grdo. Nekaj ji ni bilo prav in kot vsi Milavci tega ni znala skriti in se ji vidi na obrazu.
V Ljubljanskem škofijskem listu iz leta 1895 so objavljena precej natančna navodila o birmi in spremljajočih dejavnostih. Do 13. stoletja so otroke birmali takoj po krstu, takrat pa je bila postavljena meja 7 let, ko naj bi otrok že razumel pomen zakramenta. Leta 1858 pa je bil sprejet sklep, naj bi otroci ne prejeli zakramenta svete birme pred svetim obhajilom prav tako pa ne po 14. letu.
V večjih farah je bila birma na šest let in so bili zajeti vsi otroci med osmim in štirinajstim letom. Da bi preprečili napake in nevšečnosti pa naj dušni pastirji, torej duhovniki, poskrbijo: “… da bodo otroci dobro poučeni o krščanskih resnicah, jim bodo znani najvažnejši nauki o zakramentu birme, naj bodo v cerkvi pred prvim blagoslovom in naj je ne zapuste pred zadnjim, imeti morajo čisto vest, torej morajo prej prejeti zakrament pokore, naj se z molitvijo in pobožnim branjem že prej pripravljajo, naj se jim posebej na srce položi, naj na dan birme ne hodijo z botri v gostilno, botri naj pazijo na darove in ne dajajo spominkov, ki so le za krajši čas, npr. sladkarij ali le posvetnih daril. Otroci naj bodo ostriženi, počesani in naj jim lasje ne silijo na čelo, na katero se mazili s sveto karizmo.”
Ne, ne verjamem, da je Antonija šla v Ljubljano k birmi. Najverjetneje je bila v Cerknici, fotograf pa je prišel iz Ljubljane.
Viri:
- Ljubljanski škofijski list, št. XI, leto 1895
Kraj: verjetno Cerknica
Datum: 1906
Avtor: A. Landau, Ljubljana
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 11. 3. 2007
Oblika: fotografija