1956 Rakek –Železniška nesreča

Litorina se je pojavila okoli leta 1930. Nastala je v sodelovanju z Mussolinijem in Fiatovim predsednikom Agnellijem. Mussoliniju je pomagala doseči politične cilje in je ponosno nosila fašistični znak na prednji strani. Dve leti zatem se je Mussolini in še nekaj tedanjih imenitnežev odpeljalo s tem vlakom v mesto Littoria. Mesto je bilo novo, ime pa je temeljilo na starem rimskem simbolu, ki so ga prevzeli fašisti – liktorski snop fasces). Tako je tudi vlak dobil svoje ime. Kot smo že enkrat zapisali, so litorine vozile po vojni tudi pri nas. Do konca šestdesetih let je bil to delavski vlak, ki je vozil iz Logatca v Postojno. Ni bil bogvekaj, ampak če ne bi vseh prodali za staro železo, bi jim dandanes še kako prav prišle. Ravno na isti relaciji.

Drezina je lahko pomožno železniško vozilo, namenjeno servisnemu osebju, opremljeno za prevoz posadke in materiala, potrebnega za vzdrževanje železniške infrastrukture.

Ime izhaja iz nemščine. Ko je baron Karl Christian Ludvig Drais von Sauerbronnleta 1817 izumil dvokolo, ga je poimenoval laufmaschine (tekoči stroj), novinarji pa so mu rekli drezina.

Kadar so delavci delali na progi, je vedno eden od njih, ki ni bil več spodoben za težko fizično delo, vahtal. Imel je mjsngasto trobento in kadar je v daljavi zagledal vlak, je zatrobental, da so se delavci umaknili stran od proge. Tistega dne so delavci delali na progi v ajnšnitu. Pripeljali so se z drezino, ki pa ni bila taka, kot ta na sliki, ampak precej podobna tistim, ki ste jih videvali v starih kavbojskih filmih. Ampak kadar ima hudič mlade, jih ima veliko. Ali vahtar vlaka ni videl, ali je zaspal, ali je trobenta zarjavela, ali ga ata ni slišal – dejstvo je, da je vlak iz Postojne peljal prav po tiru, kjer je stala drezina. Ata pa poleg nje. Ko je zagledal vlak, je videl, da je trčenje neizogibno, umakniti se pa ni imel kam. Odskočil je kolikor visoko je zmogel ter se z rokami oprijel stene ajnšnita ter dvignil noge. V tistem hipu je mimo pribrzel vlak in trčil v drezino, ki jo je odbilo točno pod atove noge. Če ne bi odskočil, bi ga ubilo. Večkrat smo že slišali, da dobijo ljudje, ki jih je strah ali jim gre za življenje, neizmerno moč. Ata je pravil, da se je po tem, ko so progo počistili, še nekajkrat skušal oprijeti stene ajnšnita, pa mu nikoli več uspelo, kajti bila je skoraj brez izboklin. Zgodbo nam je povedal šele, ko je bil že v penziji.

Slovarček:

• mjsng: med – medi (pogovorno mesing) so zlitine bakra (običajno nad 65 %) in cinka. Uporablja se tudi izraz medenina, vendar predvsem za izdelke iz medi. Poznamo pa še izraz trumpetengold, kar v dobesednem prevodu pomeni »zlato za trobente« in je ravno tako sinonim za medenino, ki se do visokega sijaja najbolje zlošči s kisom.
• vahtal, vahtar: pazil, čuval; čuvaj, paznik
• ajnšnit: vsek
• liktorski snop: v fašistični Italiji butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol fašizma; liktorski sveženj pri starih Rimljanih – butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol oblasti
• littorina: poleg omenjenega vlaka tudi rod majhnih morskih polžev, živijo na skalnatih obalah v področju plimovanja
• OLO: Okrožni ljudski odbor

Viri:

• http://retours.eu/en/21-la-littorina/#
• http:/en.wikipedia.org/wiki/Draisine

Kraj: ajnšnit med Planino in Rakekom
Datum: 12. november 1956
Avtor: OLO, Tajništvo za notranje zadeve, Kriminalistična tehnična centrala
Zbirka: Karel Rustja
Skenirano: 21. 1. 2015
Oblika: fotografija