To je ena izmed zelo redkih slik gostilne »Pr mostu«, če ne edina, katere lastnik je bil Martin Puntar. V njej je večkrat pil tudi Polačev Pepe, o katerem smo že pisali.
Bila je to imenitna gostilna, ob furmanski poti. Nasproti nje je škarpa, ki »gor drži« vrt, pripada pa Tavčarjevi hiši in v njej so še vedno rinke, kamor so privezovali konje. Tam so te še vedno zato, ker so kot meč Eskalibur in jih nihče ne more ven potegniti. Po vojni je bila v tej gostilni nekaj časa mlečna restavracija.
Datum nastanka fotografije ni znan in sem ugibala glede na ostale informacije.
V gostilni pač ne gre brez vina in vsi vemo, da se ga prideluje iz grozdja, le to pa raste na trti. Vinska trta je Kurentov dar Slovencem. Le-ta je bil pri starih Slovanih zelo spoštovan bog. O njem je pisal tudi Cankar in ga zelo pro-slovensko in politično obarval. Pesem mu je posvetil tudi Anton Hribar-Korinjski, ki je bil, mimogrede, stric moje mame in župnik, zato je Kurenta umestil med nebesa in pekel.
Po ljudski bajki se v vesoljnem potopu ni rešil le Noe, ampak še trije drugi. Ostala dva nista znana, tretji pa se je oprijel vinske trte, ki je rasla na hribu in začel plezati po njej. Po do sedaj znanih podatkih je bil Slovenec, natančneje Dolenjec, še natančneje prednik znanega Slovenca, ki si ga ne upam imenovati, kajti domači močnik je boljši kot zaporniška klobasa. Kurent ga je videl in bilo mu je všeč, da ceni trto, ki je posvečena njemu, zato ga je rešil. Rešeni pa je moral Kurentu obljubiti, da bo vekomaj spoštoval njemu dve sveti rastlini – ajdo in trto. Slovenec je to rad obljubil. Da bo z veseljem užival sadove predvsem slednje, mu ni bilo treba obljubiti. Odpravil se je po svetu in se najprej ustavil ob bregovih takrat še našega Jadrana. Od trte je odrezal vejico in jo posadil v zemljo in od tedaj imajo v Proseku dobro vino. Ravno tako je posejal ajdo, le da nekaj stopinj zemljepisne širine više. Njegovi potomci so še dolgo živeli od ajde in po božje častili vinsko trto in njen sok. Kadar grozdje dozori, gremo na trgatev, ki je velik praznik, če te ob vrnitvi ne zasačijo miličarji. Odvija se v različnih časih, ker slovenska zemlja kljub majhnosti sega v različna podnebna področja. Pa tudi zato, da se ga tisti, ki imajo sorodnike na različnih koncih Slovenije, lahko večkrat nažgejo.
V Beneški Sloveniji se trgatev začne že 8. septembra, v Brdih pa 29.. Približno takrat trgajo tudi na Vipavskem, v Istri in Beli krajini. Na Dolenjskem in Štajerskem pa šele ob sv. Tereziji, to je 15. oktobra.
Vsi imenitni gostje so prišli iz gostilne, da bi bili tudi oni na sliki v spomin potomcem.
Manjkal ni niti gramofon in prav gotovo je bilo tega dne v gostilni veselo.Viri:
Kraj: Rakek
Datum: 1935
Avtor: neznan
Zbirka: Anica Truden
Skenirano: 19. 1. 2016
Oblika: fotografija
