V bivši državi so bili prazniki v veliki meri posvečeni obeleževanju dogodkov iz 2. svetovne vojne. Cerkveni prazniki niso bili dela prosti dnevi. Izjema je bil Dan mrtvih – Vsi sveti, ki je bil v Sloveniji dela prost dan. Pomemben dan je bil tudi 25. maj, rojstni dan predsednika Tita. To je bil le simbolični datum, saj je bil Josip Broz v resnici rojen 7. maja. Praznik se je imenoval Dan mladosti in predsedniku so na slovesnosti v Beogradu na stadionu JLA izročili štafeto mladosti oz. Titovo štafeto, ki je pred tem prepotovala vso državo. Titu jo je izročil izbran predstavnik mladine in mu ob tem izrekel čestitko. Najbolj znan zadnji nosilec iz Slovenije je bil telovadec Miro Cerar, ki je Titu čestital leta 1965. Zadnjo štafetno palico, ki je bila izročena predsedniku leta 1979, je oblikovala Cerkničanka, kiparka Milena Braniselj.
Poleg Dneva mladosti je bil pomemben praznik tudi 22. december – Dan JLA. Spominjam se, da so oficirji na tisti dan oblekli slavnostne temno modre uniforme, učenci OŠ pa smo bili povabljeni v vojašnico, nekateri smo prejeli tudi priznanja. Ob premetavanju podstrešja sem našel knjigo z naslovom “Železnica v Boljunskem gozdu” s posvetilom: “Povodom dana J.N.A., a za dobro vladanja i učenje nagrađujem sa ovom knjigom đaka II.raz. osnovne MAZI ALOJZ, V. Bloke 22.12.1958 god, Kom. art. p. pukovnik Marjanović Bogdan”
Da je bilo posvetilo v srbohrvaščini z vojaškimi okrajšavami se takrat nismo čudili, tudi zapis mojega priimka ni bil popoln. Da smo le dobili malinovec in enolončnico. Srbohrvaščino pa smo otroci iz Velikih Blok tako ali tako kar obvladali.
Po republikah so mladi nosili in prevažali tudi republiške in lokalne štafete in dogodek ob taki priložnosti je potekal tudi v Velikih Blokah na Lenčkovem vrtu, nasproti gostilne Miklavčič. Vojaki bloškega garnizona so na vrt postavili priložnostni oder, ga okrasili z državno in partijsko zastavo ter Titovo sliko. Štafeto so iz cajnarske smeri pripeljali v citroenovem spačku z odprto streho, okrašenem s slovensko zastavo. Bil je navaden delovni dan v začetku maja in na prireditvi, razen pripadnikov JLA in zaposlenih v vojašnici ter nekaj otrok, ni bilo drugih prisotnih. Na slavnostnem odru so nastopajoči, med njimi vojak s harmoniko. Drevje na Lenčkovem vrtu je še v popkih pa tudi deklica, ki pase firbec, si je volneno kapo potisnila čez ušesa.
Pred gostilno je parkirišče za tiste čase zelo zasedeno. Kar dve Zastavi 1300, Fiat 850 in starejši model fička so bili pred gostilno. Družbo jim je delal še Tomosov štiribrzinec, po vsej verjetnosti je bil od Bregarjevega Toneta iz Velikih Blok. Vojaški bloki in dom JNA so bili takrat še v dobrem stanju. Na prvem bloku je še stal reklamni napis za oficirsko menzo z napisom “ Vojno ugostiteljsko poduzeće Partizan“, pred ograjo bloka pa že stoji smerokaz k vlečnici Lisec. Na Lenčkovi hiši stoji oglasna tabla za bloški kino. Med vojaki sem prepoznal civila Staneta Trudna – Lončarja, ki je bil kot pleskar zaposlen v vojašnici in je tudi izkoristil prosto uro med šihtom, pa še na kakšen štuc je vmes lahko skočil. Dekle s kratkimi lasmi, tretja z leve, je najbrž Nada Bahunek – Gočeva iz Velikih Blok.Slovarček:
- štuc: kozarec 2 dcl
- pasti firbec: opazovati
Kraj: Velike Bloke
Datum: 1976
Avtor: neznan
Zbirka: Jani Miklavčič
Skenirano: 22. 2. 2017
Oblika: fotografija
