Fotograf je ujel perice pri njihovem delu pod Dobcem pri studencu.
Za studencem z Lurško kapelico, že malo poraslo z bršljanom, vidimo skoraj prazno pobočje in nad njim Dobško cerkev in lipe ob njej.
Pri Kranjčih so naredili štirno leta 1949 ali 50. Ko je prvič pritekla voda iz edine pipe, ki je bila v veži, sem menda rekla: »Kako je pridna ta vodica, da kar sama teče.«
Kot vidimo na gornji sliki, so ženske tudi prale pri studencu. Dandanes si že tega, da bi prali brez pralnega stroja, skoraj ne znamo več predstavljati. Kaj šele, da bi morali perilo in škafe nositi nekam na konec vasi.
Pri nas na Črnučah so v tistih časih prali na potoku Črnušnici, v Dobcu pa je bila edina voda pri studencu. Če pomislimo še na to, da so bile rjuhe večinoma iz domačega lanenega ali celo konopljenega platna, si lahko predstavljamo, kako težaško delo je bilo pranje.
- Leva je verjetno ena od Fəžnarjevih deklet,
- Micka Sekolovnik,
- Jerica Kranjc.
Poleg škafov so ženske uporabljale tudi lesen perilnik, kot ga vidimo na levi strani tega izreza.
V desnem kotu se vidi zadnje kolo verjetno Jeričinega bicikla, ki ji ga je bil »pripravil« njen brat Jože. Od takrat je bil njeno prevozno sredstvo do pozne starosti. Čeprav je bila kratkovidna in so bile ceste makadamske, je neustrašno drvela od Dobca proti Begunjam in še kam.
Lipe so gole. Je bila pomlad ali jesen? Po senci, ki jo meče kapelica, vemo, da je bilo dopoldne.
Danes se cerkev od tod skoraj ne vidi. Je vse zaraslo.
Viri:
- Pri prepoznavanju peric je pomagala Tončka Stražiščar, por. Zrimšek – Brešča.
Prispevek je napisala: Marija Košir.
Kraj: Dobec
Datum: verjetno 1940
Avtor: Janez Kranjc – Kranjč (roj. 1918)
Zbirka: Jerica Kranjc (negativ na steklu iz zapuščine Janeza Kranjca)
Skenirano: 26. 7. 2015 (Ana Košir – steklena plošča)
Oblika: skenirana datoteka
