Marca 1965 je v prostorih Osnovne šole Rakek potekal krojaško-šiviljski tečaj, ki ga je organiziralo podjetje Bagat. Obiskovalo ga je 24 žena in deklet, vse pa niso na sliki. Udeležila se ga je tudi naša mama, ki si je kakšno leto prej kupila šivalni stroj. Zanj je dala 3500 dinarjev, kar je bila cela Brestova plača. Učili so se krojiti in skrojeno tudi zašiti.
To je zgodba o šivilji in njeni nesojeni vajenki. V Ambrusu, za katerega ste vsi slišali zaradi znamenite družine Strojan, je mala hiška, ki stoji še dan danes. V njej je živela mamina teta, ki je bila šivilja. Edina v tej vasi in še nekaj vasi naokoli, kar je pomenilo veliko dela in tudi nekaj zaslužka. Ker je želela svoje znanje, dejavnost in celo hiško predati nekomu, ki mu je zaupala, je mojega starega očeta prosila, naj ji da Verono, mojo mamo, v uk. Ker pa je bila mama garačka in bi jo na gruntu zelo težko pogrešali, je stari oče dejal, da je ne da in naj vzame kakšno drugo. Izbiro je imela res veliko, saj je bilo pri hiši deset punc. Pa še štirje fantje, da ne bo pomote. Teta druge ni hotela in tako je bila mama ob svoj poklic. Tega ni nikoli pozabila in odločila se je udejanjiti svoje sanje na drug način. Kupila si je šivalni stroj in se vpisala na krojaško-šiviljski tečaj. Svoje sanje pa je nadaljevala z željo, da bi bila jaz šivilja. Pa tudi te sanje se ji niso uresničile, čeprav rada šivam vendar le, dokler je to hobi.
- V prvi vrsti Slava Korenčič,
- neznana,
- Lucija Homovec,
- neznan.
- V drugi vrsti je tretja z leve Galantijeva, se mi zdi.
Čisto zadaj desno je moja mama, Veronika Milavec, ostalih ne poznam.
Leta 1965 se mi zdela slika na zadnji strani malo dolgočasna, zato sem jo pestro počečkala. Primerno besedilo sem napisala, ko sem začela pisati za “stare slike”, ker sem takrat ugotovila, kako je to pomembno. Točen podatek o datumu tečaja pa sem našla v Glasu Notranjske.Viri:
- Glas Notranjske, leto IV, marec 1965, stran 7
Kraj: Rakek
Datum: 1965
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 12. 1. 2017
Oblika: fotografija
