Posnetek je nastal spomladi leta 1954, napravil ga je Vinko Toni, na sliki pa sta njegova žena Mimi in sin Miloš v otroškem vozičku ter nekoliko bolj zadaj še neznana ženska. Slikani so pred starotrško kaplanijo, kjer so Tonijevi stanovali v pritličju, prav tam, kjer sta zamreženi okni na sliki. V prvem nadstropju je bila tisti čas splošna ambulanta, kjer je Mimi delala kot “zaščitna”.
“Zaščitna” je bil takrat namreč skrajšan naziv za medicinsko sestro, ki je ostal od nekdanjega imena” zaščitna sestra”. Te so bile prve civilne medicinske sestre v stari Jugoslaviji, ki so veliko naredile na področju izboljševanja higiene in prehrane, zdravstvene vzgoje, varstva žensk, otrok in drugih ranljivih skupin, preprečevanja nalezljivih bolezni, zlasti TBC in podobno. Do tedaj so v zdravstvu delovale večinoma redovnice, a predvsem v stacionarijih in pri negi bolnika, ne pa toliko na terenu, vsaj kolikor jaz vem. Prvo šolo za medicinske oziroma zaščitne sestre je ustanovil dr. Andrija Štampar v Zagrebu okoli leta 1926 v okviru programa ” javno zdravstvo za vse”…
Naj se vrnem k posnetku:
Gospa na sliki je bila v svojem času pojem za medicinsko sestro, “zaščitno” v najboljšem pomenu besede. Vsi so jo poznali, saj je bila zgovorna, prijazna in poklicu zelo predana domačinka iz Loža, ki je že med vojno od leta 1944 delala kot glavna medicinska sestra v civilni bolnici v Starem trgu in njeno takratno požrtvovalnost so si ljudje zelo dobro zapomnili.
Spoznala sem jo med počitniško prakso okoli leta 1965. Bilo mi je – kot po navadi – nerodno, a je zadrega hitro minila ob širokem nasmehu in krepkem stisku rok. Še zdaj vidim tisti prizor v starotrški splošni ambulanti, kamor je prišla po nekem službenem opravku.
Pozneje sva se, najbrž na hitro, še vsaj enkrat videli, a se spomnim le tega, da mi je takrat ponosno rekla, da je tudi ona Ložanka, češ, rojakinji sva – srečali sva se verjetno v Cerknici ali nekje drugje izven domače doline.
V notranjosti hiše na sliki pa vidim sebe le kot majhno pacientko z oslovskim kašljem, angino ali ošpicami. Predvsem se spomnim gneče v zadušljivi čakalnici z zeleno pečjo, vonja po etru, alkoholu in lizolu … pa strahu pred zdravnikom, ki mi bo kdo ve kaj hudega naredil. Zdelo se mi je, da bom umrla, niti jokati nisem mogla – ne vem, kaj točno mi je bilo … čakanja pa ni hotelo biti konec. Mama me je potem domov nesla cumeli, na hrbtu, po snegu čez Mandrge. Čez 40 vročine mi je prejšnji dan nameril edini termometer v vasi – joj, kako sem bila bolna. Tri tedne potem nisem smela iz hiše – mulci so se pa vse dneve sankali pod oknom … Krivica!
“Zaščitna” Mimi, ki se je šolala najprej v Skopju, potem ko so ga med vojno okupirali Bolgari, pa v Zagrebu, takrat ko sem jaz hodila v kaplanijo, najbrž ni več delala stalno v Starem trgu, ampak že v Cerknici. Veliko je bila na terenu, zlasti pri cepljenjih in podobnem, pozneje pa z otroki v ambulanti. Zdravstvena ekipa je tedaj potovala naokoli s starim mercedesom, ki je bil vojni plen in so se mu vrata odpirala naprej. Med vožnjo na Bloke so se vrata nekoč sama odprla in veter je sestri Mimi odpihnil iz naročja kup zdravstvenih kartonov, ki jih je bilo treba nemudoma pobrati po grmovju in jarkih … res zanimiva popestritev službenega dne. A stari mercedes je bil vseeno boljši kot vožnja na zadnjem sedežu zdravnikovega motorja, kolesarjenje ali pešačenje …
Okoli leta 1970 se je sestra Mimi upokojila. V tistem času že dolgo ni bila več edina “zaščitna” daleč naokoli kot na začetku, “zaščitna” pa so zlasti starejši ljudje še vedno rekli vsaki medicinski sestri … Kakorkoli, medicinske sestre kot sestra Mimi so bile sposobne marsičesa in držal se jih je obstret nečesa nezemeljskega ali vsaj šamanskega … no, vsekakor so bile izobražene in s predanim delom so si pridobile zaupanje ljudi. To pa ni kar tako.
Slovarček:
- cumeli: nošenje otroka na hrbtu (Loška dolina, Poljane); tudi cucu-bacu (Loški Potok), ciku-baku (Babno Polje)
Viri:
- Nuša Hace, Lož, ustno, junij 2015
- Miloš Toni
Kraj: Stari trg
Datum: pomlad 1954
Avtor: Vinko Toni
Zbirka: Vinkotov kufr
Skenirano: 27. 6. 2014
Oblika: negativ 135
