Ta posnetek je nastal julija 1943, ker je mama Stana Demšar hotela pokazati možu Rudolfu, kako lepo skrbi za otroke. Oče je bil takrat že na hladnem in konfiniran v Lama dei Peigni, v visokogorju Abruzzo, v jugovzhodni Italiji. Stana je naročila fotografa, da pride na klanec k cerkvi ob dvanajsti uri in počaka, da ona zaklene trgovino in krene z otroki proti njemu. Kuharica Pepca je pripeljala vse tri lepo urejene otroke v trgovino, preden je mežnar odzvonil poldan. Trgovina je bila v najeti polovici Stržajeve hiše.
Tako je nastala fotografija mame z vsemi tremi otroki na poti proti domu k Lukovim, Rakek 108.
Ata Rudolf ni skrival mržnje do okupatorjev. Kmalu po italijanski okupaciji je začel zbirati orožje in nagovarjati fante, naj ne gredo med domobrance, ampak med partizane. To ni ostalo skrito domobrancem, rakovškim ovaduhom ter italijanskim oficirjem. Oče je z zaupnimi sovaščani skrivoma poslušal poročila in propagando tujih radijskih postaj v slovenščini – Moskve, Londona in Washingtona – s pomočjo skritega sprejemnika, ker so bili prepovedani. Nakup sprejemnikov ni bil možen, že obstoječe v vasi pa so Italijani zaplenili.
Po navodilih radia je na obletnico italijanske okupacije, 11. 2. 1942, s sosedovim devetnajstletnim fantom, Ivanom Turšičem, poznejšim narodnim herojem Iztokom, naredil iz kartona šablono s simboli komunizma: srpom in kladivom. Dodala sta še črko V (vinceremo – zmagali bomo komunisti). To črko so Italijani pisali po mnogih hišah v smislu, da fašizem zmaguje. Drugi večer je oče dal svojemu trgovskemu pomočniku Andreju Grča čopič, rdečo barvo in šablono z naročilom, da ponoči nariše te simbole na zid med izložbo in vhodom v trgovino, kar se na sliki deloma še vidi. Zjutraj so italijanski vojaki obkolili trgovino. Ko jo je oče odprl, ga je oficir spraševal o tem narisu, a oče “ni vedel ničesar”. Pred odhodom je oficir zahteval, da mora takoj odstraniti simbole z zidu. Oče je obljubil, da bo to storil še isti dan.
Šele popoldne je dal Andreju dleto in kladivo, ter mu naročil, naj vse tri simbole lepo izkleše, zelo natančno in globoko do rdečih zidakov. Italijanom je prekipelo. Zaprli so ga za teden dni v rakovški zapor, ki je bil v kleteh bivše Carinarnice ob železniški postaji. Naročilu so zidarju Mihaelu Urbančiču, naj simbole prekrije z malto. To se na fotografiji kljub malti še vedno vidi.
Znanec, ki sem mu opisal ta dogodek, je izjavil: “Če bi se to zgodilo pod Nemci, bi ga takoj ustrelili”.
Mama Stana je opoldan zaprla našo trgovino z mešanim blagom, spustila in zaklenila železne rolete ter nas odpeljala na kosilo. Takrat je bila stara trideset let in tri mesece.
Za mamino roko se drži moj brat Blaž, takrat star 3 leta in 10 mesecev.
Sestrica Katarina (2 leti in 9 mesecev) in jaz, Rudi Demšar (pet let in pol), ki ravno izjavljam: “Mene mudi lulat”.Prispevek je napisal: Rudi Demšar, dr. vet. med., prof.
Kraj: Rakek
Datum: julij 1943
Avtor: neznan
Zbirka: Rudi Demšar
Skeniral: Rudi Demšar
Oblika: skenirana datoteka
