V letih pred drugo svetovno vojno in takoj po njej so v Velikih Blokah še prevladovale pritlične, s slamo krite kmečke hiše in gospodarska poslopja, kot nam jih kaže že objavljena slika Gostilna Franje Bratok posneta leta 1939. Po letu 1960 pa se je v vasi začela množična obnova hiš. Večinoma so zrasle v enonadstropne, z balkoni in velikimi okni, značilne čopaste strehe so izginile. Zadnja se je leta 1982 poslovila starka – Marentova hiša ob spodnji štirni.
Značilnost Marentove hiše je bila delitev na dve polovici vzdolž slemena. Sredi 19. stoletja je bila to enotna hiša in domačija. Takratna cesarska vojska je za boje v Italiji proti Piemontu in proti Prusom regrutirala veliko vojakov. Vojaška služba je trajala tudi do 12 let. Vojaške službe so bili oproščeni posestniki – hišni gospodarji. Tako so Marentovi, ki so se pisali Modic, hišo razdelili med dva sinova, tretjega fanta pa so dali za zeta k sosedovim – Pakiževim. Med tri brate so razdelili tudi posestvo. Nekatere njive, ki se jih ni dalo deliti po dolgem, so razdelili počez ali pa se celo dogovorili za skupen užitek in so njive ali senožeti obdelovali in kosili izmenično ter tako prišli na vrsto vsako drugo ali celo vsako tretje leto. Tako so se nevarni vojaški službi izognili vsi trije Marentovi bratje. V naslednjih generacijah se je ta delitev posesti z menjavami in preprodajami v glavnem izgubila. Priimek Modic se je najdlje obdržal pri spodnjih Marentovih, k zgornjim Marentovim so prišli zetje, najprej Rupar od Sv. Vida in nato Meden iz Zavrha nad Borovnico, k Pakiževim pa se je priženil Intihar.
Po delitvi Marentove hiše je imela vsaka polovica svoj vhod, vežo, hišo s krušno pečjo, kuhinjo, ki je dobivala dnevno svetlobo skozi vežo in zgoraj en cimer proti cesti, na drugo stran pa izbo. V cimru sta nazadnje pri Medenovih spala starša, v hiši stara mati, na špampku ali na krušni peči pa trije otroci. Pred podiranjem hiše so si Medenovi zgradili novo hišo na vrtu, teti Johana in Pepa od Spodnjih Marentovih pa sta si izdelali sobo in kuhinjo v prejšnjem gospodarskem poslopju. Viktor Meden ml. je hišo podrl s pomočjo sorodnikov in sosedov, pomagal si je s traktorjem, zajlami in vintami. Ni bilo težko, kajti zidana je bila iz kamna z varčno uporabo malte, cementa pa tako ali tako pri gradnji niso uporabljali. Kamen so v veliki meri za temelje svoje novogradnje uporabili Malizijevi. Od nekdanje vaške značilnosti je ostala le fotografija.
Pred fotografa Bajčka so se na cesto pred vhod k Zg. Marentovim postavili od leve: Storžov France iz Nove vasi, ki je ravno prišel po neki lovski zadevi k Joškotovemu Jožetu, brata Jože Meden in Viktor Meden ml., Lojze Škrabec ml., na grablje pa se je naslonil njegov oče Lojze Škrabec.
Hiša ima že odklopljeno elektriko in spokojno čaka svoj konec.
Slovarček:
- cimer: soba v nadstropju
- hiša: dnevna soba s krušno pečjo
- špampek: manjša postelja
- zajla: jeklena vrv
- vinta: dvigalka
Viri:
- Joža in Viktor Meden ml., Velike Bloke
- Andrej Modic, Ljubljana
Kraj: Velike Bloke
Datum: 1982
Avtor: Jože Žnidaršič
Zbirka: France Modic, Velike Bloke
Skenirano: 21. 3. 2016
Oblika: fotografija
