1896 Stari trg – Račun za gospodično Viktorijo Petsche -Tukaj!

Ker red vlada svet, je red tudi, da se ob koncu leta poravnajo računi, zato je 31. 12. 1896 trgovec Tomaž Mlekuž v Starem trgu napravil obračun za gospodično Viktorijo Petsche (Peče), da bi ob zaključku leta lahko poravnala račun, ki ga zdaj hrani Zgodovinski arhiv Slovenije in ga je tam našla dr. Marija Makarovič.

In kaj je gospodična kupovala v Mlekuževi trgovini? Kar nekaj klopk hekelgarna je potrebovala, pa tudi kvačko, nekaj trdega organdina, baržuna in bombone. Kar vidim jo, gospodično, kako je na vrtu, v senci španskega bezga ali v salonu (kjer je bila po vojni prva lekarna v Loški dolini) ob čaju kvačkala ovratničke, manšete, prte in prtičke, blazinice, špicpovštre in kapricpovštre in vseh vrst šlinge, vmes lizala bonbone in klepetala s prijateljicami ali pa sanjarila o čem lepem. O ženinu nemara.

Znesek za plačilo znaša 17 kron in 96 helerjev. Je gospodična imela svoj denar ali ji ga je dal papa, posestnik in trgovec? Račun je sestavljen kot se šika: ne le na lepem obrazcu z glavo firme, tudi s skrbno napisanimi datumi, količino in vrsto blaga in vsemi opombami, ki se pomagajo kupcu spomniti, kaj vse je v teku leta odnesel iz trgovine in je treba zdaj plačati. Očitno trgovec in Viktorija nista imela težav, saj na računu diagonalno piše: Hvaležno (?) poravnano 31. 12. 1896, kar je potrjeno z elegantnim in umetelnim podpisom prodajalca ali blagajnika “za T. Mlekuž …”in lepo napisan, a nečitljiv priimek z dekorativno vijugo. Na računu se vztrajno ponavljata besedici “na krami”, a res ne vem, kaj bi to pomenilo, vsekakor nekaj kar je nekaj stalo. Kot merske enote so uporabljeni kosi, metri, zdi se, da tudi centimetri in – vatli.

Si je gospodična pripravljala balo kot kmečka dekleta ali se je z ročnim delom le kratkočasila? Na računu je pri nekaj postavkah zapisano, da sta nekatere reči vzeli Grabnarca ali Grohman ali nekdo tretji in nekdo, ki se je pisal Sterle. To najbrž pomeni, da so za gospodično šivale oziroma – glede na zaračunani material – kvačkale tudi druge ženske.

Če sem prav prebrala, je tukaj zapisano tudi: baržun, perlnasti knofi, zaponke, … pavoli …, 2 mt tibet, 2 1/2 mt platno, trdi organtin … , zaponi in pušpan, 1 vatel sklepniga traka.

Pomen nekaterih besed razumem oziroma ugibam, nekaterih pa ne, prav tako datume in količine. Perlnasti knofi so najbrž gumbi iz biserne matice, pavola je nit za krpanje (iz več niti skupaj) ali pa nit za vezenje, kar se zdi tukaj bolj smiselno, organtin je mogoče vrsta tankega blaga organdi, tibet pa je nekaj, kar se meri na metre, mogoče tudi blago, a ne vem kakšno. Kaj bi tukaj delal pušpan, mi ni jasno, lahko pa piše tudi kaj drugega. Baržun je vrsta blaga, ki je podoben žametu, … skratka pri gospodični Petcshe so nastajale same lepe reči, karkoli je že to bilo – mogoče hišni tekstil, mogoče oblačila. Na slednje namiguje – a res samo namiguje – vatel kupljenega zaključnega traku, ki je mogoče tisti za spodnjo notranjo obrobo dolgih kril. In organdi, je bil za bluzo? Baržunasto krilo in bluza iz organdija?? Ni slabo.

Veliko pove takle orumenel listič, zastavi pa še več vprašanj.