Plaketa 13. marec, ki jo je od leta 1983 podeljevala Skupščina Krajevne skupnosti Rakek.
Plaketa je v lični okrasni škatli. Izdelal jo je slikar, kipar, grafični oblikovalec in novinar Mario L. Vilhar, ki je v svoji bogati umetniški karieri ustvaril veliko število del, ki jih je razstavljal tako doma kot v tujini. Rodil se je 29. junija 1925 v Velikem Otoku pri Postojni v slikarski družini. Umrl je 19. 7. 2014 v Domžalah.
Obrazec plakete.
Krajevna skupnost Rakek je leta 1983 praznovala svoj krajevni praznik 13. marec še posebno slovesno. Pripravili so kulturni teden, ki je zajemal vrsto prireditev, od koncertov, proslave 8. marec, gledališke predstave, do osrednje proslave na predvečer praznika v Kulturnem domu na Rakeku. Ob tej priliki so v tem letu prvič podelili plaketo KS Rakek 13. marec za viden prispevek k razvoju gospodarskega, družbenopolitičnega in družbenega napredka v krajevni skupnosti. Prve prejemnice plakete so bile delovne organizacije: TOZD Kartonaža Rakek, GG Tozd Gozdarstvo Cerknica, Kovind Unec in GG TOK Cerknica za pomoč in velik prispevek pri realizaciji programa KS Rakek v letu 1982 in Kulturno društvo Heroj Iztok Rakek za 10 – letno delovanje. Na proslavi so bila podeljena tudi bronasta priznanja OF za leto 1983.
Pa naredimo manjši pregled pomembnejšega delovanja Krajevne organizacije ZB – NOV Rakek in njenega odbora na osnovi delno ohranjenega arhiva.
Na občnem zboru v začetka leta 1957 je bil poleg volitve novega odbora glavni poudarek na pripravi odkritja spominske plošče na 15. obletnico odhoda rakovških fantov v partizane z zbornega mesta hiše Pirca, kjer naj bi se plošča tudi odkrila. Sledili so dodatni dogovori o vsebini napisa in priprava na odkritje v okviru proslave krajevnega praznika. Sprejet je bil naslednji napis: »TA HIŠA JE BILA V LETIH 1941 – 1945 SREDIŠČE OSVOBODILNEGA GIBANJA NAŠEGA KRAJA IN OKOLICE 13. 3. 1957 ZB-NOV RAKEK« Datum odkritja pa na predvečer krajevnega praznika 12. 3. 1957. V zapisniku aprila 1957 je obširno poročilo o odkritju spominske plošče in spremljajočih prireditvah. Pri odkritju spomenika so sodelovali: desetina vojakov iz Postojne, ki je oddala ob odkritju plošče častno salvo, šolska mladina, mnogo oficirjev in ostalih vaščanov. Govor je držal borec Rakovške čete Bombač Franc – Zorko, ploščo pa je odkril Jože Pirc. Šolski pevski zbor pa je pod vodstvom pevovodje Viktorja Žnidaršiča zapel borbene pesmi. Sledila je večerna proslava v Kulturnem domu na Rakeku, kjer je pevovodja Žnidaršič prejel Zborno pesmarico za njegovo prizadevanje na pevskem in kulturnem delovanju z mladino. Sledila je še zabava, na kateri je igrala vojaška godba iz Postojne. KO pa je bil tudi organizator programa prireditev za Dan borca.
Na občnem zboru leta 1957 so poleg volitev novega vodstva ocenili dosedanje delo in sprejeli določene usmeritve za naprej. Tako razberemo, da so bile v tem obdobju izvedene naslednje naloge: prekop padlih borcev, ureditev grobišča, ureditev parka in ograje pred spomenikom, ureditev bazena in vodometa ter pisanje kronike. Vsi sklepi so bili realizirani, razen pisanje kronike se ni izvršilo v celoti. Za prioritetno nalogo v naslednjem obdobju je predsednik Anton Debevec nakazal predvsem pisanje kronike s prebiranjem podatkov vseh sodelujočih aktivistov in borcev s tega področja, z upoštevanjem dokumentov, ki se nahajajo v Postojnskem muzeju, druga pomembna naloga pa odkritje spominske plošče na Pirčevi hiši.
V tem letu so izdelali tudi obširno poročilo v okviru priprav na III. kongres ZB NOV. Poročilo zajema:
– podatke o članstvu, bilo je 127 članov;
– Odkritju spomenikov in plošč:
7. 6. 1953 odkritje spomenika padlim borcem NOV v parku na Trgu padlih borcev, v spomin padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja 1941 – 1945. Spomenik v obliki »Bombašice« je izdelan po projektu kiparja in arhitekt Staneta Kržiča.
3. 7. 1956 odkritje nagrobnega spomenika padlim borcem NOV s poimenskimi ploščami padlih borcev in ena za neznane borce na skupnem grobišču. Spomenik je izdelal po osnutku tajnika organizacije (op. Verjetno Stanko Rychly) kamnosek Gabriel Oblak iz Logatca.
Sledi poročilo o gradivu za kroniko, kjer so trenutno nepopolni kratki življenjepisi le za 70 borcev. Sledilo je še finančno poročilo. V prilogi je še poročilo o delu KO za obdobje 1955 do 1957.
Zanimiv je zapisnik iz leta 1958, ko so bili sklicani vsi predstavniki krajevnih organizacij v zvezi s programom proslave krajevnega praznika. Poudarek je bil na organizaciji športnih tekmovanj (kegljanje, šah, v primeru snega smučarski teki) Osrednja proslava pa naj bi bila organizirana pred spomenikom na Trgu padlih borcev ali pa na pokopališču, v to se vključi tudi lovce Lovske družine Rakek s počastnim streljanjem. V zapisniku je tudi informacija, ki sta jo podala Anton Debevec in Franc Kotnik o dobrih izgledih za gradnjo novega nogometnega igrišča.
V naslednjem zapisniku so sprejeli sklep, da se pripravi kronika NOB na Rakeku in okolici, uvede postopek za razglasitev Jožeta Krajca za Narodnega heroja in zasadi drevesa pri grobovih padlih borcev ter dokončno uredi okolica spomenika pri železniški postaji.
V začetku letu 1959 so sprejemali odločitve o izvedbi občinskega praznika (verjetno krajevnega) in izvedbe Občnega zbora. Sprejeli so obširen program prireditev, med drugimi slavnostni del proslave naj bi bil pri spomeniku na Trgu padlih borcev, KUD bi pripravil uprizoritev »Miklove Zale«, izvedel bi se tudi smučarski tek in še vrsta drugih prireditev. Potekali so tudi postopki glede proglasitev Jožeta Krajca za Narodnega heroja in prenosa ostankov prvoborca Jožeta Krajca s pokopališča pri Kanalu ob Soči na domače pokopališče na Rakeku. Prenos naj bi se izvedel 15. 9. 1959, pokopan pa v skupni grob padlih borcev.
V poročilu leta 1960 piše, da je KO na zahtevo OO ZB popisal dopolnilna vprašanja k anketnim listom iz leta 1959, ki so jih na terenu popisali člani KO. Sočasno so popisali tudi preko 40 partizanskih družin, ki so od vsega začetka OF sodelovale z NOB, in tudi iz njih izšli prvoborci na notranjskih bojiščih. Prav tako so v tem letu uredili park ob spomeniku na postaji. Tu se je tudi potem izvedla proslava za »Dan borca«.
V zapisniku občnega zbora 1961 so sprejeli sklep, da se ob krajevnem prazniku odkrije plošča prvoborcu Jožetu Krajcu na OŠ Rakek. Praznovanje naj bi potekalo ves teden s poudarkom na uvodna praznovanja ob 20. obletnici revolucije. Na sestanku KO, ki je sledil občnemu zboru, so sprejeli konkretnejše sklepe o lokaciji in napisu na spominski plošči, poimenovanju OŠ po Jožetu Krajcu ter program prireditev.
V letu 1961 je bil izveden tudi prekop članov družine Urbančič in ureditev grobov padlih borcev.
Naslednji zapisniki UO ZB Rakek so iz leta 1970. Tedaj je že prevzel vodenje Franc Kotnik. Dogovorili so se za ureditev partizanskih grobov, za kar se dogovori predsednik s kamnosekom Skukom iz Cerknice. Izvršil se je popis kmetov – borcev zaradi zavarovanja po borčevski liniji. Sklenili so tudi, da organizirajo srečanje članov borcev za praznik »Dan vstaje 22. 7.« in sicer na »KILOVCU«. Zadolžili so posameznike za hrano in pijačo ter tudi za harmonikaša.
V TV 15 16. 3. 1972 je bila objavljena vrsta člankov o Rakovški četi in njenih borcih.
Iz zapisnika leta 1973 razberemo, da bo prvič prevzela glavno organizacijo praznovanja Krajevnega praznika Socialistična zveza z Rakeka, kar so člani UO pozdravili. Predsednik pa je podal tudi informacijo, da je ustanovljeno novo pevsko društvo KUD Heroj Iztok Rakek. V programu je bil tudi obisk borcev po šolah. Srečanje borcev pa ostane v domeni borčevske organizacije. V kasnejšem zapisniku so poročali o uspehu kulturnega in zabavnega programa praznovanja. Priprave so potekale tudi za ponovni popis vseh članov ZB v mesecu novembru. Popis je bil izveden, vendar po oceni zelo malomarno.
V letu 1974 so sprejeli sklep, da se potrdijo spremembe pri organizaciji praznovanja Krajevnega praznika. Tako je organizator prireditve KO SZDL Rakek v sodelovanju KUD Heroj Iztok Rakek, Glasbena šola in OŠ Jožeta Krajca. Zabavni del pa ostaja borčevski organizaciji.
Takšna praksa je ostala tudi v letu 1976. Sprejeli so tudi pokroviteljstvo nad memorialoma narodnega heroja Turšič Ivana – Iztoka in Krajc Jožeta.
Seveda pa niso bile njihove aktivnosti le v izvedbi proslav in prireditev. Delo je bilo res obsežno. Aktivno so bili povezani v družbeno politično delo v kraju in širše. Letno so obravnavali celo vrsto vprašanj: sociala, zdravstvo, štipendijska in stanovanjska problematika članov, izvajanje popisa družin borcev in izpolnjevanje vprašalnikov. V prvem obdobju od leta 1957 je bil predsednik Anton Debevec, drugem obdobju po letu 1970 pa je funkcijo predsednika opravljal Franc Kotnik.
Priložnostna plaketa Rakovške čete ob 35-letnici ustanovitve Rakovške čete leta 1977.
Viri:
- Arhiv KO ZZB Rakek
- Brestov obzornik
- Obeležja
- Glas Notranjske
- TV 15
- Slovenski biografski leksikon
Kraj: Rakek
Datum: 1983
Avtor: Mario L. Vilhar,
Zbirka: Nataša Oblak Japelj
Fotografirano: 3. 7. 2024
Oblika: plaketi