Samoupravljanje se je v nekdanji skupni državi vključilo v vse delovanje družbe. Šport se je v občinah organiziral v Temeljne telesnokulturne skupnosti. Tudi v takratni Občini Cerknica ni bilo nič drugače. Ena prvih uspešnih akcij pod novim klobukom je bila organizacija Bloških tekov, ki naj bi dali spodbudo za oživitev smučanja v njegovi zibelki na Blokah. Organiziran je bil številčno in kadrovsko močan Organizacijski odbor, ki ga je vodil danes 90-letni France Kranjc. Odbor je za posamezne aktivnosti pri organizaciji tekov imenoval mnoge komisije, in ko danes gledamo vso to strukturo, vidimo, da je prva leta pri Bloških tekih sodelovalo res skoraj vse, kar je “lezlo in šlo”.
Že prvi teki organizirani 2. 3. 1975 so pokazali na takrat še popolno neznanko – vremenske spremembe in kam se z vremenom vrti naš svet. Na dan prvih tekov je bilo snega le za vzorec po kotanjah in zatišjih in organizatorji so se odločili za suhi tek na progah 15 in 7 km. Kljub temu se je zbralo 867 udeležencev in temelj je bil postavljen. Danes, ko pišem ta prispevek, je ravno 50 let od tega dogodka.
Poleg vseh sodelujočih pri organizaciji prireditve so pomembno vlogo igrali pokrovitelji, domača notranjska podjetja, ki so bolj ali manj prostovoljno prevzela pokroviteljstvo nad prireditvijo in s tem prevzela čast in seveda glavni del stroškov. Za prve teke sta to nalogo, kot se je spodobilo, prevzeli največji delovni organizaciji Brest Cerknica in Kovinoplastika Lož. To je razvidno tudi iz moje startne številke 147, ki sem jo, tako kot vsi udeleženci, dobil za spomin. Malo se na startni številki še vedno vidi žig, ki so ga kontrolorji pritisnili nanjo nekje med tekom, da ne bi kdo goljufal s krajšanjem proge ali kakšno drugo mahinacijo. Naslednja leta je pokroviteljska čast doletela Gradišče, Novolit, Nanos, GG Postojna, Postojnsko jamo, Kartonažno, SAP Ljubljana in druge. Njihovo ime so nosile startne številke, bilteni in panoji na startu, saj sta televizija in tisk le počasi spoznavala, da so nekje v Sloveniji tudi Bloke. Nekaj več jih je prišlo, če je na začetku s startno pištolo ustrelil heroj Daki v spremstvu kakšnega generala JLA.
Vizualno podobo tekov, to je logotip s simbolično prikazanim starim bloškim smučarjem s polhovko in eno palico v zasneženi pokrajini ter stilizirano snežinko je izdelal Mario L. Vilhar iz Postojne. Njegov znak je bil vtisnjen tudi na priznanjih in medaljah za najboljše tekmovalce, pa tudi na simboličnih zlatih medaljah, ki so se podeljevale tekmovalcem za 10 kratno udeležbo na 30 km teku. Sam sem jo dobil leta 1987.
Organizacijski odbor Bloških tekov je prva leta izdajal lep in vsebinsko bogat Bilten, ki je poleg poteka prog, rezultatov iz preteklega leta, organizacijske strukture prireditve ter pokroviteljev in njihovih sporočil prinašal tudi mnogo zanimivih prispevkov o zgodovini skoraj pozabljenega starosvetnega bloškega smučanja.
Kot rečeno je prva leta številčen Organizacijski odbor vodil neumorni Franc Kranjc z Bločic. Člani so bili še Peter Kovšca, Janez Praprotnik, Franc Turšič, Edo Lenarčič, Dr. Marica Zadravec, Franc Levec, Ivan Urbas, Franc Škrabec, Stane Korenjak, Stane Zidar in Franc Petan. Ni kaj, če ta sestav ne bi prekrenil, se pa tudi vse neha! V prvem Biltenu je bil objavljen tudi sestav komisij.
Poleg Odbora in Komisij so pri organizaciji sodelovali tudi drugi Bločani, člani TVD Partizan Nova vas, SK Cerknica in SK Stari trg, Enota Teritorialne obrambe, Turistično društvo Bloke in Cestna služba. Res vse, kar je ” lezlo in šlo “.
Najdaljša 30 km proga je, v nasprotju z današnjimi časi, lahko prečkala republiške, medobčinske in krajevne ceste. Čez ceste se je nakidal sneg, tako ali tako redek promet se je za kakšno uro ustavil, pa je bilo. Start je bil na ravnini pri današnji bencinski črpalki proti Velikim Blokam, prav tako cilj, v katerega se je prišlo od Nemške vasi. Tako kot kaže karta proge iz prvih let. Vedeti moramo, da za pripravo proge niso bili na voljo teptalni stroji. Pripravljalcem proge je prvo leto priskočil na pomoč domačin iz Loškega Potoka s traktorjem, predelanim za vožnjo z gosenicami, proge pa so vrezovali smučarji, ki jih je na alpskih smučeh vlekel za sabo. Ob številnih zastojih in okvarah je priprava najdaljše 30 km proge trajala tudi 10 ur! Hvala bogu se je teklo samo v klasičnem koraku, saj drsalni tekaški korak še ni bil izumljen. V naslednjih letih so progo delali s teptalnim strojem iz Kaliča, nekajkrat so pripeljali tudi teptalec iz Loške doline, ki ga je vozil Darko Ožbolt, celo iz Tršč so ga enkrat dobili. Pravi preobrat pri pripravi prog pa je pomenila nabava velikega teptalca Bombardier, ki je v Bosni in Hercegovini ostal brez dela po koncu Olimpijskih iger v Sarajevu. Za upravljanje stroja so se usposobili domači fantje. Na veliko delih je bilo treba progo širiti, da je sploh prišel skozi.
Pa še to. Klasični tekaški korak je v veliki meri povezan s pravilnim mazanjem smuči. Smuči morajo gladko drseti naprej, nikakor pa ob opiranju nanje pri koraku zdrsniti nazaj – glajtati – kot se je reklo. Zelo pomembno je bilo zato mazanje te bremze v sredini smuči. Cela znanost, odvisna od vrste maže, snega, temperature, sneženja ali celo dežja med tekmo. Maže smo dobili od povsod, nekajkrat sem jih prinesel celo iz Nemčije, vsak je bil seveda velik strokovnjak za mazanje, pa vendar škilil k drugim, kaj delajo. Uspeh nikoli ni bil zagotovljen. Velikokrat smo se morali močno utrujeni ustaviti kje okoli Volčjega, kjer voda solzi od povsod, maže so se že zdrgnile, na smučeh pa debele cokle prijetega snega. Ni bilo kaj, odpeti smuči, vso coklo odrgniti, posušiti, kolikor se je dalo, pa z muko naprej proti cilju, ki je bil še zelo daleč. A vendar smo ga dosegli in nato modrovali, kako smo se zamazali, čigavemu napačnemu nasvetu smo nasedli itd. Popolnoma druga pesem je bila v dobrih razmerah in stabilnih temperaturah pod ničlo, kot je bilo to na primer l. 1981. Dosegel sem svoj najboljši rezultat na 30 km, to je bilo 1h 43 min in s tem 197 mesto med 788 tekači na 30 km. Letelo je kot sam hudič!
Takoj za tem, ko so bili uspešno organizirani prvi Bloški teki, so se zbudili tudi v Črnem Vrhu nad Idrijo s Trnovskim maratonom, pa Gorenjci s tekom v Dupljah in na koncu še Korošci s tekom v Kotljah.
Notranjska trma je premagala vse težave in začetniške bolezni. Le vreme je že takrat kazalo, kam moli taco. Teki si bili organizirani normalno na treh razdaljah: 30 km progi – Bloški tek, 15 km progi – Dakijev tek in 7 km progi – Trim tek. Povzemimo iz zgodovine nekaj podatkov.
1975 – ni snega, suhi tek, 867 udeležencev -15 in 7 km
1976 – ugodne razmere, 637 udeležencev
1977 – dež, sneg, blato, 815 udeležencev
1978 – en termin odpadel, drugi termin močno sneženje, 1266 udeležencev
1979 – po treh neuspešnih poizkusih teki naslednjo zimo v decembru, kljub dežju 930 udeležencev
1980 – ponovno šele naslednjo zimo v decembru, 1230 udeležencev
1981 – končno idealna bloška zima, rekordnih 1924 tekačev!
1982 – odpadlo kljub vsemu trudu
1983 – dobre razmere, 1224 udeležencev
1984 – OI v Sarajevu, predolimpijski tek, lepi pogoji, 1616 udeležencev
1985 – po eni preložitvi uspešni teki, 1685 udeležencev.
Lahko si predstavljate masovni start skoraj 2000 udeležencev naenkrat, včasih celo pred startnim strelom, ker se pritiska od zadaj ni dalo zdržati! Veliko padcev, prepletenih zlomljenih smuči in palic, vpitja, a naposled so le bili skoraj vsi v smučini, vsak s svojim tempom in mislijo, kako daleč je še cilj.
To je bilo torej prvih 10 tekov. Z manjšimi težavami so bili organizirani še trikrat: l 1986, 87 in 88. Sam sem se Organizacijskemu odboru pridružil l. 1981 kot član komisije za pripravo proge. Povabil me je neutrudni Ivan Žurga – Grgec s Studenca. Veliko dni sem preživel z lopato v močvirjih za Bloškim hribom in nametaval sneg na progo. Za leto 1989 smo pripravljali teke v počastitev 300. obletnice izida Valvazorjeve Slave vojvodine Kranjske in prvega zapisa o bloškem smučanju. Žal jih nismo mogli organizirati. Vreme je bilo močnejše. Nato 10 let ni bilo nič! Gnile zime so zlomile še tako močno voljo. Ponovno so teki zaživeli čez 10 let. Z novo občino in v organizaciji ŠD Bloke. V tem času se je temeljito uveljavila nova tehnika teka z diagonalnim – drsalnim korakom, teptalni stroji tudi na Blokah niso bili več problem. Danes so proge potegnjene, takoj ko zapade 15 do 20 cm snega. Postali smo priljubljena destinacija za rekreativni tek na smučeh. Tekmovalni množični tek pa organiziramo v februarju, če so pogoji, a si več ne razbijamo glave, če pogojev za tekmo pač ni. Skoraj v celoti je na Blokah opuščeno alpsko smučanje. Žičnica, zgrajena na Liscu ravno tako leta 1975, sameva zaraščena v gozdu in kaže, da smo z alpskim smučanjem na naših nadmorskih višinah v glavnem opleli.
Še Cerkniški pust, ki je danes, ko to pišem, tudi praznoval Pustoletje, razen koledarske zime nima kaj preganjati.
Viri:
- Bilteni Organizacijskega odbora Bloški teki
- Arhiv ŠD Bloke
- Mišo Strman, Gradiško
- Lastna dokumentacija
Slovar:
- glajtati: spodrsavati
- bremza: zavora
Kraj: Bloke
Datum: marec 1975
Avtor: Organizacijski odbor Bloški teki
Zbirka: Alojz Mazij
Skenirano: 30. 1. 2025
Oblika: 2 predmeta, tiskovina