Slika z datumom 28. 8. 1918 je iz zapuščine Alojza Tomca in prikazuje motorni čoln na reki, katere imena nisem znala razbrati, čeprav zelo lepo piše na robu slike. Je Livenza, vzhodno od Piave? Lahko bi bila. (Vendar ta rokopis, če ga primerjam z zapisi na nekaterih njegovih poznejših fotografijah, ni Tomčev). Zakaj je slika med tistimi z vojaškimi prizori, če je to civilni čoln in ljudje v njih niso vojaki?… Vsekakor je slika nastala v času in v krajih kjer je zdesetkana in sestradana avstrijska armada že izgubljala vojno, ki se je vseeno vlekla še nekaj mesecev, do novembra.
V široki, z grmovjem obraščeni strugi vidimo večji čoln, ki se premika in pušča za sabo plitvo brazdo v vodi. Na levem robu slike je videti sprednji del še enega ali dveh plovil. Čisto na obzorju so hiše s položnimi strehami, kar namiguje na italijansko nižinsko pokrajino …
Morda je kje v bližini reka Piava, kjer so se bili hudi boji, ko so Italijani z zavezniki potisnili avstrijske vojake nazaj … Slovenski, takrat še avstrijski vojaki so si dobro zapomnili boje na Piavi, a reka na sliki to sodeč po zapisu nikakor ni. Moj pokojni sosed pa je v svojih spominih Piavo pogosto omenjal, tako kot tukaj, ko je govoril o prehodu čeznjo v družbi samega bataljonskega komandanta.
Bataljonski komandant je pa bil hauptman Šporer. Ko sem se nazadnje peljal čez Piavo z njim, ni hotel iti nobeden noter v čoln sest, jaz sem si pa mislil:
»Kaj bom, saj boljše ko na prestolu sedim!«… Je bil pa bolj strog, hauptman Šporer, bataljonski komandant …
So bili po navadi po štirje bataljoni, bataljon je pa štel takrat v vojski blizu tisoč vojakov! En bataljon! Zakaj v vojnem času je četa štela dvesto šestdeset do dvesto osemdeset vojakov! V aktivnem času jih ni toliko, ma potlej se pa pomnoži …
No, in sva se pripeljala in pred nama, pred čoln je padla granata! Naju je oškrofilo, eksplodirala pa ni! Srečno sva se pripeljala. Bilo pa je osem veslačev, eden je pa komandiral: ajnc, ajnc, ajnc … in smo se prepeljali čez …
Pripovedi Matevža Mlakarja, ki smo jih bili velikokrat deležni otroci in obiskovalci iz soseščine, je okoli leta 1984 posnel prof. Jože Matevžič, posnetke sem dobesedno v narečju zapisala okoli leta 2002, objavljeni pa so bili leta 2004. Tu sem narečni zapis zaradi lažjega branja nekoliko poknjižila.
Trije moški so v čolnu, kaj počno, kaj prevažajo in zakaj so tu, si ne morem misliti.
Slovarček:
- hauptman: stotnik
- oškrofiti: poškropiti
Viri:
- M. Ožbolt: Andrejeva stopinja, zal. Kmečki glas, 2004
Kraj: nekje v Padski nižini
Datum: 28. 8. 1918
Avtor: Alojz Tomec (?)
Zbirka: Anda Tomec
Skenirano: 16. 11. 2019
Oblika: fotografija