Vojaški poseg petih držav sil Varšavskega sporazuma na čelu s SZ na Češkoslovaškem poleti 1968 je hitro opozoril na neustreznost dotakratne obrambne doktrine naše države SFRJ. Državni vrh je ocenil, da je trenutek primeren za nadgradnjo izkušenj iz NOB. V državi s samoupravnim socializmom je nastala doktrina Splošne ljudske obrambe (SLO). Po republikah, občinah, krajevnih skupnostih in podjetjih se je oblikovala teritorialna obramba, svojevrsten unikum, ki pa je vendarle imel elemente vojaškega vodenja, poveljevanja, urjenja, svoje enote in oborožitev. Ustanovitev Teritorialne obrambe (TO) je močno posegla v do takrat monolitno JLA in v Slovenijo prinesla zametek sil za uspešno osamosvojitev leta 1991.
Vse te novosti so bile prvič preizkušene na velikem manevru pod šifro Svoboda 71, ki je leta 1971 potekal od Črnomlja do Bihaća. Na tem manevru je sodelovalo 40.000 vojakov JLA in pripadnikov Teritorialne obrambe. Udeležil se ga je tudi Tito z vsem državnim vrhom. Naši – rdeči so seveda zmagali nad napadalci – modrimi.
Jeseni leta 1974 je v nemogočih vremenskih razmerah, dežju, snegu in mrazu v osrednjem delu Slovenije, tudi na celem območju takratne občine Cerknica, potekala vojaška vaja Jesen 74. O tej vaji, na kateri zaradi študija v Ljubljani nisem sodeloval, po 50 letih od takrat praktično ni nikakršnih velikih zapisov ali spominov, čeprav so bili naši ljudje zelo vključeni v ta preizkus delovanja SLO in pri tem kar močno naje…li. Časopis Delo je ob poročanju iz bojnega položaja partizanske enote na Notranjskem poročal: “Morala je več kot dobra. Sodobno opremljena enota je razporejena na položaje, svojo opremo in orožje skrbno varuje pred dežjem …”. Bralec naj bi si ustvaril podobo motiviranega, izurjenega in opremljenega teritorialca, ki mu niti sneg, dež in mraz, kaj šele sovražnik, ne pridejo do živega. Vaja je dosegla svoj cilj: “Odpor vseh prebivalcev je strl tujo oblast …, vsi dejavniki odpora so uspešno prestali borbeno preizkušnjo …” Vodja manevra general Franc Tavčar – Rok je pohvalil usposobljenost za Splošni ljudski odpor (SLO) ter visoko moralo delovnih ljudi in občanov.
No, pa smo končno tam.
Angela Rudolf – Jožlova, ki stoji s sekiro in žago in Marica Anzelc – Petronova, ki čepi, obe iz Velikih Blok sta bili doma materi, gospodinji in gospodarici. Prvi je moža vzela povojna morija, drugi pa ženina, oficirja JNA, tik pred poroko, Informbirojevski proces. Na jesenski dan sta se namenili pripravljat šope za zimo v gozd Lisec. Reporter časopisa Naša vojska ju je ujel na Podvasnicah. Oboroženi sta bili s sekirama in žago kambarco in sta reporterju lepo pasali v koncept poročila, ki ga je pripravljal. Tipični kmečki ženski vključeni v odpor. Bog ve, kaj vse je še nakrancljal okoli tega. Seveda sta tudi obljubili, da bosta hitro javili v skrivni krajevni štab ali kar v gostilno pri Miklavčiču, če bosta slučajno opazili taplave. Pri Jožlovih je bila tudi skrivna javka za mladino. Tu so mladinci in mladinke prevzemali propagandno gradivo in ga trosili po “sovražnih” oficirskih blokih po vasi.
Kolikor so mi pripovedovali udeleženci manevra, so pripadniki TO naloge izvajali res zavzeto. Nemogoče vreme je povzročilo, da je imelo žganje zelo pomembno vlogo. Mnogi so se po končanem manevru le stežka spet vrnili v mirnodobno življenje. V vaseh po Blokah, posebej v hribih, so razmišljali, da bo treba za morebitne naslednje manevre pripraviti mnogo več dobre kačje sline. Morda bi namesto sodov, ki jih ni bilo dovolj, za namakanje sadja uporabili kar velike gnojnične jame, izpraznili bi jih in malo oprali, pa saj šnops tako ali tako vse bakterije uniči. No, tako daleč le ni prišlo. Nekateri viri govorijo o tem, da so zaradi nemogočih vremenskih razmer manever celo predčasno končali, saj so se bali množičnih obolenj in poškodb udeležencev. O tem se ni veliko govorilo. Zmagali so naši!
Po koncu manevra sta Angela in Marica od Redakcije vojnog lista Naša vojska dobili za spomin lepo fotografijo – tipični Bločanki gresta v gozd, v ozadju pa takrat še gol Bloški hrib. Kakšne “priznavalnine” za udeležbo na manevru nista dobili.
Slovarček:
- šopi: butare za kurjenje krušnih peči
- kambarca: žaga z lokom
- kačja slina: žganje
- javka: skrivna informacijska točka
Viri:
- Boža Toni – Cerknica
- Vladimira Kraševec – Vel. Bloke
- Roman Novak- Podoba TO Slovenije v časopisu “Delo” med leti 1968-1989. Diplomsko delo.
Kraj: Velike Bloke
Datum: jesen 1974
Avtor: reporter časopisa Naša vojska
Zbirka: Vladimira Kraševec
Skenirano: 24. 10. 2024
Oblika: fotografija