Glasbeni sestav ob nastopu na eni od mnogih prireditev, ki so se odvijale na odru Kulturnega doma na Rakeku.
Na fotografiji iz leta 1959 od leve:
- Janez Korošec, kontra bas
- Srečko Rychly, harmonika
- Franci Urbas, trobenta
- Jože Udovič klarinet in
- Ivo Raljevič klarinet.
Nekaj podatkov o odru. Bil je izredno velik, pregrajen pa z zavesami. V prvi fazi je imel dvižno filmsko platno. Po prehodu na cinemaskop filmsko tehniko je bilo široko platno nameščeno na posebnih tračnicah, na desnem in levem delu odra. Ob velikih prireditvah se je platno enostavno potisnilo v ozadje odra. Tu je stal na mizi tudi velik zvočnik za namene kino predstav. Z zavesami se je prilagajal oder potrebam določene prireditve. Če bi lahko oder govoril, bi lahko naštel vrsto prireditev, ki so se odvile na njegovem podiju. Poleg kino predstav so se tu igrale igre, odvijale svečane prireditve in proslave, koncerti, tudi telovadni nastopi.
Oder pa je imel tudi nedokončano pododrje, kjer je bila v uporabi le kabina za suflerja. Sicer pa se je pod njim v času večjega deževja zadrževala celo podtalnica.
Na gornji fotografiji so še stare zavese, ki jih je po vojni sešil moj oče, krojač Mirko Juvančič. Bile so srebrno sive in še ene v temno rdeči barvi.
Večja prireditev, verjetno za krajevni praznik 13. marec 1961. Tu vidimo tako imenovani pionirski in mladinski pevski zbor OŠ Rakek ter orkester Glasbene šole Rakek, pod taktirko Mirka Rebolja. Oder je tega leta dobil novo preobleko, nove zavese.
Prišlo pa je leto 1965. Pri generalki za slavnostno proslavo ob 29. novembru je prišlo do neljubega dogodka. Oder se je zaradi dotrajanosti in večjega števila nastopajočih udrl. Na praktikablih so bili tedaj pevski zbori, na srednjem delu velik orkester Glasbene šole Rakek, skupina folkloristov, recitatorji, klavir, za katerim je sedela Renata Rebolj, in dirigent Mirko Rebolj.
Sam sem bil tedaj v dvorani. Po nenavadnem hreščanju se je vdrl srednji del odra, na katerem so bili nastopajoči. Sreča v nesreči je bila, da so se nekako med seboj zagozdili praktikabli in niso zgrmeli z delom nastopajočih v globino. Prav tako se je zaustavil klavir. Del nastopajočih, predvsem člani orkestra in tudi profesorica Renata Rebolj, ki je bila za klavirjem, so se dobesedno popeljali v notranjost odra. Na zaključku posedanja je za nastopajočimi odšel tudi pevovodja Mirko Rebolj, ki ga je dobesedno vrglo v globino. Poškodovana je bila k sreči le ena od deklet z zlomljeno ključnico, ostali pa so dobili le praske in podplutbe. Krajši konec pa so potegnili instrumenti nastopajočih.
Po zagotovitvi sredstev se je obnova izvršila v letu 1966/67. Po pridobljenih podatkih je bil oder ponovno v uporabi od leta 1967 naprej. Nikakor mi ni bilo jasno, da se te sanacije ne spomnim, saj sem bil v Kulturnem domu kuhan in pečen, ker je tam stanovala družina Metoda Arkota (brata mojega strica Jožeta), ki je bil skrbnik tega doma in s katerim sem se zelo dobro razumel. Tako sem sodeloval pri pripravi dvorane za ustrezno prireditev, upravljanju zaves in luči med predstavami, vrtenju filmov s Sandijem Droletom, pobiranju kart in še bi lahko našteval. Da pa mi ni bil znan potek obnove, pa je bil vzrok moj odhod na služenje vojaškega roka.
Slovarček:
- praktikabel: predstavlja enostaven modularni element za postavitev različnih dimenzij in višin odra ali tribune, zaradi svoje enostavne montaže in transporta.
- cinemaskop: snemanje filma z eno kamero in dodatnim objektivom ter ustrezno projiciranje na široko platno, cinemaskop je bil pridobitev za filmsko tehniko
Viri:
- Glas Notranjske
- Jože Udovič
Kraj: Rakek
Datum: 1960
Avtor: neznan
Zbirka: Majda Marolt, Valči Telič
Skenirano: 24. 8. 2024, 13. 11. 2024
Oblika: 2 fotografiji