Razglednico Rakeka je posodila gospa Helena Lovrenčak. Lepo je videti kolikšna je bila pred vojno. Imela je tudi vrt. Nasproti je Restavracija Gabrenja. Opazimo lahko, kako visoki so kandelabri zato ni presenetljivo, da je ameriški letalec zadel enega izmed njih in nesrečno končal pri starem Gasilskem domu.
Leto 1934 gre počasi h koncu. Nekatera drevesa so že odvrgla svoj zeleni okras. Zima v začetku leta je bila huda. V snegu je zmrznilo dekle iz Loške doline, ki je na Rakek prišlo iskat delo. Nekaj dni kasneje so podobne usode rešili nekega fanta. Marec je prinesel otoplitev in obilno deževje. Polje med Uncem in Rakekom je bilo poplavljeno z obeh strani ceste. Zalita je bila cesta med Rakekom in Planino. Promet je potekal preko Logatca, ker je bila tudi cesta Laze-Planina pod vodo. Letina je bila slaba. Tega leta smo se poslovili od pomembnih ljudi: Matilde Šebenikar, Rudolfa Maistra, Tonce Hmelak in kralja Aleksandra I.
Zgodila se je tudi tragična nesreča. Neko julijsko nedeljo je bil pogreb. Na skladovnici tramov sta se igrala Gregoričev sin in štiriletni otrok trgovca Demšarja. Med plezanjem po tramih so se le-ti zrušili. Eden je preko trebuha stisnil Demšarjevega sina do smrti. To je bil bratec Volbenka Demšarja (1933 – 2024), ki smo ga vsi Rakovčani dobro poznali.
Neko majsko nedeljo je izbruhnil velik požar v skednju prodajalca oglja Rupene (umrl leta 1939). Ogenj so opazili železničarji, ki so se vračali z vlakom iz Postojne. Lokomotiva je s sireno opozarjala vaščane na požar. Zaradi močnega vetra je bila nevarnost, da bi se ogenj razširil še na ostale hiše. Iz skednja, v katerem so Rupenovi stanovali, so rešili vse pohištvo in v zadnjem trenutku še konja in avto, ki ga je uporabljal ogljar za prevoz lesa in oglja. Na pomoč so prihiteli še gasilci z Unca in Ivanjega sela. Požar jim je uspelo toliko omejiti, da se ni razširil na sosednje stavbe. Trajalo je dobro uro. Na srečo je prejšnji dan deževalo, kar je olajšalo delo. Žal pa je nesreča zahtevala tudi človeško žrtev. Na senu je spal šofer, 28-letni Ferdinand Zgaga, ki je prišel k Rupeni iz Bohinjske Bistrice. Nameraval je kupiti njegov avto, da bi z njim prevažal potnike v Novem mestu. Našli so ga naslednje jutro, ko so brskali po pogorišču. Na senu je spal tudi domači hlapec, ki se je pravočasno rešil. Vzroka požara niso odkrili.
V nedeljo, 29. aprila tistega leta je bil ustanovni občni zbor skupine bojevnikov za Rakek in okolico. Za predsednika je bil izvoljen France Gornik, za ostale funkcionarje pa: France Pirc, Alojz Modic in Leo Grom. Odborniki so bili: Janez Puntar, Vinko Stržaj, Matija Matičič, Ivan Urbas, Franc Žust, Andrej Modic, Ivan Turšič in Franc Šušteršič. Po končanem občnem zboru je bilo zborovanje pred postajo, katerega se je udeležilo mnogo krajanov.
Zveza Bojevnikov ((prvotno Zveza slovenskih vojakov) je bila slovenska veteranska organizacija med obema vojnama. Nastala je leta 1925. Zavzemala se je za mir in nepolitičnost, prijateljstvo med člani, skrbela za vojne grobove, postavljanje spomenikov in spominskih plošč, spremembo invalidskega zakona ter skrbela za slovenske vojne invalide. Od leta 1931 do 1936 so izdajali časnik Bojevnik. Leta 1934 se je slovenska zveza za nekaj časa povezala z jugoslovanskimi društvi v Združenje borcev Kraljevine Jugoslavije, imenovano Boja. Združenje so oblasti prepovedale že naslednje leto. Po letu 1936 je Zveza bojevnikov ponovno delovala samostojno. Po okupaciji slovenskega ozemlja leta 1941 je bila zveza skupaj z drugimi društvi prepovedana.
Na stranski steni postaje je napis Rakek zgolj v latinici. Na pročelju pa tudi v cirilici »Rakek – Pakek«. Dvaindvajsetega februarja tega leta je bil v časopisu Trgovski list objavljen poziv interesentom za izgradnjo verande na postaji Rakek. Rok za oddajo ponudb je bil zadnji februar. Pogoji so bili na vpogled na Direkciji državnih železnic v Ljubljani. Sredi jeseni veranda že stoji. Zadeve so potekale malo hitreje kot dandanes in brez aneksov.
Oktobra, ko se je vračal iz Beograda, kjer je bil na pogrebu kralja Aleksandra, se je na rakovški postaji ustavil tudi francoski predsednik Lebrun. Zadnji dan v letu pa je Rakek slavnostno sprejel francoske bojevnike. Kljub pozni uri, saj je vlak pripeljal na Rakek dvajset minut čez enajsto uro ponoči, se je na kolodvoru zbralo veliko ljudi z županom Franjem Tavčarjem na čelu. Domačinom so delali družbo še gostje iz Ljubljane in celo Beograda. Pred peronom so se razvrstili krajevni bojevniki in gasilska godba. Ob prihodu vlaka so zaigrali koračnico. Solunski bojevniki so bili veseli lepega sprejema in vidno presenečeni. Večina je izstopila iz vlaka. V slovenščini jih je pozdravil Franjo Tavčar, v francoščini pa I. tajnik Boj-a Joško Prezelj (1894 – 1969), profesor francoščine s književnostjo. Predsednik Marc Heraut se je zahvalil. Godba je zaigrala Marseljezo in jugoslovansko državno himno. Borci so vstopili v vagone in se ob velikih ovacijah odpeljali proti Ljubljani.
Na začetku vrta je stala Kolodvorska gostilnica, majhna, a lično urejena. Žal se tudi pri največji povečavi ni dalo razbrati ime lastnika. Tudi na spletu in v knjigah ni nič o njej.
Tistega leta so na Rakeku ujeli večjo tatinsko združbo, ki je ordinirala od Borovnice do Loške doline. Večje število kraj so ljudje najprej pripisali tihotapcem, saj so velikokrat na kakšnem skednju naši različno robo. Niso bili tihotapci, temveč fantje, zbrani z vseh vetrov. Ujeli so tudi ponarejevalce denarja, ki so neumno prišli iz Italije, bili pa so slovenskega porekla. Ušel jim ni niti preprodajalec kokaina. Imel ga je en kilogram. Ob prijetju se je delal nevednega in »ni vedel«, kaj prenaša. To ga ni rešilo pred zasluženo kaznijo.
Potnike, ki so na Rakeku izstopili z vlaka, je pričakala tabla s sliko Cerkniškega jezera in napisom »Cerknica z jezerom«. Stala je poleg Kolodvorske gostilnice. Velika je 3 m x 1,5 m. Postavili so jo leta 1931.
Fotografiral je Vekoslav Kramarič, letnico je napisala lastnica.
Viri:
- Slovenski narod (31.12.1934), letnik 67, številka 294. URN:NBN:SI:DOC-08URRJSX from http://www.dlib.si
- Bojevnik (1934), letnik 4, številka 5. URN:NBN:SI:DOC-A4L82S53 from http://www.dlib.si
- Domovina (Ljubljana) (31.05.1934), letnik 17, številka 22. URN:NBN:SI:DOC-HT0UHB31 from http://www.dlib.si
- Domovina (Ljubljana) (05.07.1934), letnik 17, številka 27. URN:NBN:SI:DOC-Y0EPL2YE from http://www.dlib.si
- Trgovski list (22.02.1934), letnik 17, številka 22. URN:NBN:SI:DOC-BIQ5PBVG from http://www.dlib.si
Kraj: Rakek
Datum: 1934
Avtor: Vekoslav Kramarič
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 19. 8. 2024
Oblika: razglednica