Istega dne posneta slika je precej podobna tisti iz prispevka 1932 Milanov Vrh – Tamburaši za prvi maj, vendar ta poleg glasbenikov prikazuje še veliko skupino otrok. Tudi gospod z metuljčkom je tokrat prijel v roko tamburico. V sredini spredaj gospa v klobučku ali kapici drži najmlajšega otroka, drugi so nagneteni naokoli – fantje v skoraj enakih kapah bolj zadaj, deklice spredaj. Samo še dve odrasli ali odraščajoči ženski sta med njimi, manjši deček v klobučku pa je prihitel prednje zadnji trenutek …
Gledamo prvomajski prizor z močno obljudenega Milanovega vrha, ki je bil tedaj živahno naselje žagarskih in gozdarskih delavcev, medtem ko je bil še 1898 samo gozdarska postaja, ki jo lahko vidimo v knjigi hrvaškega botanika, geologa in geografa Dragutina Hirca z naslovom Gorski Kotar. Edino hišo na Milanovem vrhu je takrat skrbno narisal Vaclav Anderle …
Vedno stegnem jezik, če se mi zdi, da bi lahko kdo povedal kaj, kar me zanima in zadnje čase je to Milanovo Vrh. Tako sem naletela na prijaznega človeka, ki je mogoče potomec moškega, ki tukaj igra na berdo (bas) in je – spet mogoče – eden od Veselovih bratov, ki sta pozneje živela v Iga vasi oz. Pudobu. Upam, da kmalu izvem več in vidim še kakšno sliko … samo potrpljenje, prosim.
Tudi ta slika je bila posneta istega dne, 1. maja 1932, vendar ne na Milanovem Vrhu, pač pa na Črni gori, vzpetini tam blizu, 1124 m nad morjem; severno pod njo je Brinjeva Draga – morda to, kar vidimo na desni strani slike. Na skali sedi logar Josip Hudolin, ki ga najdemo tudi v knjigi Slavka Malnarja Gorači – Gerjansku. Tam je slikan v poznejših letih skupaj z ženo Ivko in vnukom Joškom, dodan pa je še kratek zapis: Hudolin je imel hčere Faniko, Boženo in Marijo. Od mladih nog je bil logar in največji del življenja prebil v gozdu. S svojo družino je bil zadnji stalni prebivalec Milanovega Vrha. Po II. svetovni vojni so tam živeli v edini obnovljeni hiši, logarski koči. In to je vse, kar vemo o njem, pa še to je majhen čudež.
Delavci so na Milanovem Vrhu leta 1932 prvi maj praznovali z muziko in druženjem v naselju, logar pa v gozdu, kjer se je s puško, klobukom in nahrbtnikom očitno najbolje počutil. Kaj pa je škatlica na skali levo od njega? Pripada fotografu ali logarju?
Tudi fotografu se očitno tistega dne ni tožilo zakoračiti z Milanovega Vrha na Črno goro, sploh pa je bil praznik, ko so se vsi veselili, počivali in si mogoče pripovedovali zgodbe in spomine, kot je ta o lovcu Franetu, ki jo je zapisal in leta 2013 objavil Slavko Malnar:
Pred sto in nekaj leti je umrl Frane Pavlič, znan kot najhujši krivolovec – raubšic. Pripovedovali so, da se z lova nikoli ni vrnil praznih rok, to pa zato, ker je imel prav posebno puško dvocevko, ki je, obešena na klinu, kar sama od sebe trznila, kadar je bil čas za lov …
Od lova je živel, zaradi lova umrl … Nekoč je potihoma prišel na dva koraka blizu medvedki, ki je tam ležala z dvema mladičema. Skočila je nadenj tako hitro, da ni imel časa sneti puške z ramena. Planil je za bližnjo bukev, ona pa za njim. Dolgo ga je lovila, preden je z mladičema počasi odkorakala v hrib. Od utrujenosti je Frane komaj prišel domov, legel v posteljo in se iz nje nikoli več ni dvignil. Šesti dan je umrl zaradi pljučnice …
Slovarček:
- raubšic: krivolovec
Viri:
- Slavko Malnar: Gorači – Gerjansku, Matica hrvatska, Ogranak Matice hrvatske Čabar, Garače, 2012
- Slavko Malnar: Življenje v preteklosti – život u prošlosti, Matica hrvatska, Ogranak Matice hrvatske Čabar, Ravnice, 2013
Kraj: prva slika Milanov Vrh, druga Črna gora nad Milanovim Vrhom
Datum: obe sliki 1. maj 1932
Avtor: Mirko Klepec
Zbirka: Borut Kraševec – album Milanov vrh
Skenirano: 2. 10. 2023
Oblika: 2 fotografiji