Takole izgleda kopija Geschwindovega dnevnika iz začetka aprila 1869, edina kopija iz tega leta, ki sem jo uspel pridobiti. Iz nemškega rokopisa je težko razbrati podrobnosti, kar prav bi mi prišel kakšen strokovnjak za pisavo, ker skoraj nič ne preberem. V list za zaznamke na levi je Rudolf Geschwind najbrž vpisoval izdatke in prejemke za april, vsaj tako sklepam, ker zanesljivo lahko preberem le številčne zneske. V prvi vrstici lista za zaznamke (Vormerkblatt) na koncu vrstice preberem besedo Einnahme (prejemek) in kraj Planina v sedmi in deveti vrstici. Na desno stran je pisal svoj dnevnik. Najbrž gre spet za gozdarske službene zaznamke. Za nedeljo, četrtega aprila, se glasi prevod po Kováču: »Presadil sem vse vrtnice v zaboj in košaro. Polovica vrtnic na zunanji gredi ima že poganjke«. Dejansko pa je Geschwind ta dan pisal še o pomladnih cvetlicah: o volčinu, pomladnem jegliču z izrazi v latinščini …, kar sem lahko razbral iz rokopisa, če sem si ga povečal. Očitno je imel rad vse vrste cvetlic, zato menim, da je bil dobrega srca.
Prve tri mesece dnevnika za leto 1869 sem predstavil v prvem delu prispevka. Dnevnik za nadaljnje mesece ni preveč zanimiv za povprečnega bralca, zato v tem drugem delu povzemam le nekaj krajših povzetkov iz Kováčevega slovaškega prevoda. Ljubitelji vrtnic pa si lahko preberejo konkretne nazive vseh sort, ki jih navaja v dnevniku, na povezavah*, navedenih proti koncu tega prispevka.
Ves čas bivanja v naših krajih je pošiljal prošnje za nove službe v razne kraje takratne monarhije. Nikjer ni zapisal, zakaj si je želel drugam, kaj ga je tako motilo na Notranjskem. Skrbno je beležil, kaj je nabavil, posejal …, kaj kali in kaj cvete. Njihova imena je zapisoval v svoj dnevnik. Nekega dne je npr. opazil »neznano temnordečo divjo vrtnico na poti do Planine«. Drugi zapisi, ki ne zadevajo vrtnic, so žal kratki. Naj jih nekaj navedem.
»Napotili smo se z Javornika čez Cerkniško jezero, bili smo na kosilu v Cerknici. Zvečer sem se vrnil domov na Unec.«
»Na Javorniku sem ustrelil prvo divjo žival v Sloveniji. Rosa alpina – zreli plodovi na Javorniku so rumenkasti«. (Rosa alpina je alpski ali kimastoplodni šipek.)
O dogajanju je tu pa tam vendarle nekaj zapisal: »Večer pred praznikom rojstva Janeza Krstnika. Pred hišami in po hodnikih so posipali praprot, zelišča in cvetje. Za večerjo je bila solata in štrudelj. Celo uro zvečer so zvonili. Vso hišo in polja so kropili z blagoslovljeno vodo«.
Rudolf Geschwind je imel z ženo Marijo dva sinova – starejšega Rudija in mlajšega Poldija (Rudolfa in Leopolda). Bil je očitno zelo zaposlen, saj julija niso uspeli praznovati Marijinega triintridesetega, prav tako ne kasneje njegovega štiridesetega rojstnega dne. Vse kaže, da je bil dokaj nezadovoljen s službo pri Windischgrätzu, saj je to prvega avgusta jasno izrazil v svojem dnevniku: »Pričakujem boljša doživetja. Kako se bo končalo to, kar se je začelo z Bogom?« Drugega avgusta je napisal: »V času za kosilo sem odšel z družino na Haasberg, bil sem pri upravniku zaradi selitve v Predjamo. Prejel sem zavrnjeno prošnjo s posestva v Szekelyhide. Materi sem odposlal pismo. Neprijeten dan«.
Enajstega avgusta je bil Geschwind z dekretom premeščen za nadgozdarja v Predjamo. Predzadnji dan avgusta je šel Geschwind kupit pohištvo k mizarju Janu Mathianu v Ljubljano. Ob dveh je odpotoval iz Ljubljane in ob petih je bil na Uncu. Zadnjega avgusta so pakirali in prvi del prtljage, poln voz zabojev, so poslali v Predjamo. »Moje bivanje in službeno delovanje na Uncu se je z božjo pomočjo zaključilo«, je zapisal v dnevnik.
Nato so imeli še nekaj poslovilnih obiskov. Iz dnevnika ne zvemo, zakaj se mu je Unec tako zameril. Poslovit so se odšli tudi v Planino h gozdarju Burdi, in k Thurnayu, kjer so izgledali kot »razbojniška ekspedicija«. Obedovali so v Postojni v gostilni »Sidro«. Drugega septembra je napisal: »Z božjo pomočjo smo srečno prispeli v Predjamo. Bog, daj nam boljše življenje«!
Naslednje dni so razpakirali prtljago. Takoj je spet sadil, presajal, sejal različna semena. Poleg vrtnic se je ukvarjal tudi s pelargonijami, nageljni… Pošiljal je zopet prošnje, prejemal zavrnitve. Njegov zapis tretjega septembra: »Posajene kosmulje, divja in žlahtna trta, na zidu ob vhodu pa kosteničevje. Razpakiramo. Poslano: pismo gozdarju, poročilo in potrdilo v Haasberg“.
Oktobra mu je končno vendarle uspelo. Grof Arthur von Seherr Thosz (po drugih virih tudi Seherr-Thoss) mu je ponudil mesto nadgozdarja na Zgornjem Ogrskem (Oberungarn). Geschwind se je šel predstavit grofu v Zagreb in večerjal z njim ter z njegovo družino. V dnevnik je zapisal: »Oblačno, dež, hladno. Prejel sem pisma grofov Seherr Thosz. Ustanovitveni odlok za nadgozdarja na posestvu Vusckomezö v Marmarošu. In 100 fl. kot potni dodatek. V naslednjih dneh sem dal odpoved, pisal sem številna pisma“.
Začeli so se pripravljati na selitev: »Pakiranje zaključeno. Zadnji dan v skalnatem Predjamskem gradu. Zjutraj odhod z družino v Bukovje h gozdarju Melivu. Tam bomo prespali, da bomo zgodaj zjutraj odpotovali naprej čez Landol. Zvečer ob desetih sva se skupaj z logarjem Railom poslovila od predjamskih skal in jam. Družina se je že zgodaj odpravila v Bukovje, jaz sem prišel ob enajstih«.
Nadalje je še napisal: »Oblačno, vetrovno, zvečer je bila strašna nevihta in hladno je bilo na poti od Landola do Postojne. Zaradi poledice smo odšli z Bukovja šele po kosilu. Napol zmrznjeni ob divjanju burje smo z naporom prišli v Postojno. Zaradi snežnega meteža nas je spremljal logar Kumar. Ob pol enajstih zvečer smo odpotovali iz Postojne. Zbogom Slovenija! Daj Bog, nikoli več na svidenje! Samo naprej! Na Ogrsko, če je le mogoče boljšemu življenju naproti”!
Iz dnevnika zvemo, da se je Geschwind napotil z družino v Budim (zahodni del Budimpešte), v Pragerskem so se srečali z grofom Seherr Thosz. Pot je bila v tistih časih pozimi zelo zahtevna in naporna.
Nazadnje se je Rudolf Geschwind vendarle ustalil na Zgornjem Ogrskem. Dejansko je bila to današnja Slovaška. Tako je nevede zamenjal Slovenijo s Slovaško, čeprav takrat nobena od njiju ni uradno obstajala. Kakšna škoda! Če se to ne bi zgodilo, in bi se ustalil na Uncu ali v Predjami, bi se lahko pri nas ponašali z njim. Koliko novih vrst vrtnic bi vzgojil pri nas, jih žlahtnil ter nam tako prinesel svetovno slavo. Kljub temu bi mu lahko na Uncu, v Planini pod Hošperkom ali pa v Predjami postavili kakšno spominsko obeležje, spominsko tablo ali kaj podobnega. Na Slovaškem se je naučil slovaško, madžarščine se menda ni hotel naučiti. Slovaki so zelo ponosni nanj in seveda na vso njegovo zapuščino.
Na Ogrskem se je sčasoma končno ustalil. Leta 1872 se je z družino preselil v Krupino, kjer je služboval kot gozdarski mojster do odhoda v pokoj leta 1906. Takrat je njegovo delo prevzel njegov sin Leopold. Rudolf Geschwind je preminil avgusta leta 1910 v Krupini, kjer sta pokopana oba z ženo Marijo.
*Povezave v zvezi z nazivi vrtnic v Kováčevem slovaškem prevodu dnevnika:
- za marec in april – Dnevnik R. G. 1869/III-IV
- za maj in junij – Dnevnik R. G. V-VI/1869
- za julij – Dnevnik R. G. VII/1869
- za avgust – Dnevnik R. G. VIII/1869
- za september – Dnevnik R. G. IX/1869
- za oktober – Dnevnik R. G. X/1869 (ni navedb o vrtnicah)
- za november – Dnevnik R. G. XI/1869
- za december – Dnevnik R. G. XII/1869
Mariána Kováča res lahko občudujemo, da je lahko sploh kaj prevedel iz tako slabo berljivega Geschwindovega rokopisa. Na povečanem izrezu vidimo zapis za četrtek, 1. aprila 1869 (Donnerstag – povsem na vrhu), besedilo je tako neberljivo, da ga Kováč sploh ni prevedel. Kljub temu se da razbrati na osvetljenem polju “in Rakek mit Goll“, kar pomeni “na Rakek z Gollom” (že znan gozdar Goll iz prvega prispevka o Geschwindu). Tik nad besedo Rakek lahko preberem Neudorf, kar je Nova vas na Blokah. Geschwind je navajal v dnevniku takratna nemška krajevna imena, s katerimi je imel Kováč pri prepoznavanju kar nekaj težav. Rakek in Planina pa sta ostala v dnevniku originalno slovenska, prav tako še nekaj manjših krajev.
Slovarček:
- fl. : floren oziroma goldinar
- Vusckomezö: danes Vuchkovo (Vučkovo) v Zakarpatski Ukrajini
- Marmaroš: ozemlje nekdanjega ogrskega okrožja v Avstro-Ogrski
Viri:
- Kopija rokopisa (april 1869) – skenirana datoteka, arhiv Mgr. Jana Hutťanová
- Mgr. Jana Hutťanová – Vyber z dennikov Rudolfa Geschwinda.pdf; Ružiarska spoločnosť M. H. Chotekovej/Slovak National Rose Society
Kraj: Unec
Datum: 1. do 4. april 1869
Avtor: Rudolf Geschwind
Zbirka: Janez Lavrenčič
Skenirano: –
Oblika: datoteka