Ob zaključku šolskega 1981/82 sta šla 8.a in 8.b razred na dvodnevno zaključno ekskurzijo v Rovinj. Tu so tudi prespali. Naslednji dan pa je bil njihov glavni cilj Pula z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Krona vsega je bila Puljska arena. Ponosni razredničarki Ireni Šfiligoj sta se ob bok postavila učenca Uroš Mlakar in Stojan Žnidaršič s kitarama. Izžarevajo mladost, srečo, zadovoljstvo … Nad izletom so bili učenci zelo navdušeni, ker so šli na morje in to za dva dni. Uroševo in Stojanovo brenkanje na kitaro je bilo zelo dobrodošlo, ker so si med potovanjem s petjem krajšali čas in se med seboj še bolj povezali.
Stojana in Uroša je povezala glasba. Hodila sta v glasbeno šolo in vzporedno igrala pri godbi Kovinoplastike Lož. Postala sta najboljša prijatelja. Uroš je igral trobento, Stojan pa klarinet. Družila sta se dvakrat tedensko pri godbi in na nastopih. V prostem času pa sta ljubiteljsko igrala na kitari. Oba sta bila samouka. Ob spremljavi kitare sta prepevala skupaj ali posamič takratne aktualne pesmi Tomaža Domicelja in Aleksandra Mežka (Siva pot, Mrtva reka, Slovenskega naroda sin …).
Njuno prijateljstvo se je končalo s Stojanovo prezgodnjo smrtjo 28. julija 1984 – star je bil 17 let. Uroš Mlakar je še vedno aktiven glasbenik. Deset let je pri godbi igral trobento, sedaj pa je eden starejših članov, igra pa tubo ali bas. Na prijatelja Stojana ga vežejo lepi spomini – bila sta sošolca, člana godbe, prijatelja za vedno …
Stojana je za klarinet navdušil oče Jože Žnidaršič prav tako dolgoletni član pihalnega orkestra Kovinoplastike Lož, saj je 28 let igral saksofon in klarinet, deset let pa je bil tudi predsednik godbe. Oče je dobro igral tudi na harmoniko. Z njo se je spogledoval tudi Stojan in marsikatero uro prostega časa porabil za igranje na harmoniko. Začetki so bili obetavni in mogoče bi bil uspešen harmonikar, če se ne bi njegova življenjska pot prehitro končala.
Jože Žnidaršič je tudi avtor skladbe S Police (koračnica). Zaigral je melodijo na harmoniko kapelniku Miroslavu Matiču, le-ta pa jo je aranžiral (napisal je note). Postala je znana avtorska skladba pihalnega orkestra Kovinoplastike Lož in godbeniki jo igrajo še danes. Jože je bil nadarjen glasbenik – samouk. Nikoli ni hodil v glasbeno šolo. V mladosti je bil od leta 1963 do 1966 član glasbene skupine Notranjski fantje – vsi člani so bili samouki: Jože Bavec iz Markovca – harmonika, Franc Intihar iz Pudoba – bobni, Jože Žnidaršič iz Markovca – saksofon in Slavko Strle iz Kozarišč – kitara.
Po končani osnovni šoli je Stojan nadaljeval šolanje na strojni poklicni šoli v Postojni. Učil se je za orodjarja. Uspešno je končal dva letnika. Med počitnicami je pomagal očetu pri gradbenih delih njihove hiše v Markovcu. V prostem času se je na vasi veliko družil s prijateljem Markom Lavričem in z ostalimi mladinci iz vasi. Družili so se v centru Markovca nasproti Bavčeve hiše, kjer je bilo balinišče.
Bil je zelo čustven fant, igral je na kitaro in pel, večinoma so se mu pridružili še ostali.
Poleti leta 1984 je šel v delovno brigado v okolici Novega mesta, od koder se ni več živ vrnil domov. Starše, prijatelje, učitelje, sošolce znance, krajane je šokirala novica o njegovi smrti. Bil je prijazen, priljubljen med vrstniki in starejšimi in marsikdo njegovega dejanja ni mogel sprejeti.
Viri:
- Uroš Mlakar
- Jože Žnidaršič
Kraj: Pula (Pulj)
Datum: junij 1982
Avtor: neznan
Zbirka: Uroš Mlakar
Skenirano: 3. 11. 2023
Oblika: fotografija