Na železniški postaji Rakek so bili za potrebe železnice do leta 1856 zgrajeni naslednji objekti: postajno poslopje, vodno poslopje, tovorno skladišče, javno stranišče, dve čuvajnici in skladišče premoga.
Parne lokomotive so ob otvoritvi proge Ljubljana-Postojna (1856) imele majhne kapacitete zalogovnikov za vodo in premog. Zaradi tega so skoraj na vseh postajah zgradili vodovodni sistem z napajalniki in skladišča za premog, da so se lokomotive lahko opremljale med vožnjami vlakov.
Skladišča za premog so služila za shrambo lokomotivskega premoga ter v manjših količinah še premoga za ogrevanje železniških objektov na postaji. Do sedaj pa ni bilo mogoče najti zgodovinskih podatkov, če je bil v takšnih skladiščih shranjen tudi premog za ostale uporabnike izven železnice. Na Rakeku je bilo premogovno skladišče zgrajeno na desni strani proge, tik ob prvem tiru. Skladišče je bilo pretežno leseno in pokrito s streho, le spodnji del je bil zidan. Stene so bile luknjaste in zračne, da je veter lahko sušil premog in je ta bolje gorel v lokomotivskih pečeh. Premog so v skladišče dovažali z železniškimi vagoni iz rudnikov na Slovenskem, kjer pa smo imeli na voljo le nizkokalorični rjavi premog.
Lokomotivski zalogovniki so se skozi leta izpopolnjevali in imeli vedno večjo kapaciteto premoga in vode. Največje lokomotive na Slovenskem so v obdobju med obema svetovnima vojnama lahko na zalogovniku tovorile do 30 m3 vode in 10 ton premoga.
Na Rakeku se je prva predelava premogovnega skladišča v stanovanje skladiščnega nadzornika začela že kmalu po letu 1877, dobrih dvajset let po otvoritvi proge Ljubljana-Postojna. Največja predelava skladišča pa je sledila po letu 1920, ko je Rakek v skladu z Rapalsko pogodbo postal mejna postaja. Postojna na drugi strani meje je pripadla Italiji. Potrebe po pisarniških prostorih so se na postaji zelo povečale, zato je bil leta 1921 izdelan načrt gradnje prizidka in preureditve premogovnega skladišča. V pritličnem objektu, ki je bil dolg 42 m, je imela carina leta 1934 na voljo 5 prostorov železniške carinske agenture ter večje in manjše skladišče. V sklopu objekta so bili še jedilnica, spalnica, kuhinja in stranišče.
Načrt carinskega skladišča s pisarnami na Rakeku iz novembra 1934. Nekdanje premogovno skladišče je bilo dolgo 29,4 m, prizidek železniške carinske agenture pa 12,6 m.
Pogled na stransko lice nekdanjega premogovnega skladišča, ki je gledalo v smeri Logatca. Načrt je bil izdelan leta 1921. Skladiščenja premoga na postaji Rakek pa železnica ni popolnoma opustila, temveč je na levi strani proge med vodnim poslopjem in cestnim prehodom preko proge, zgradila odprt ležarinski prostor oz. deponijo premoga z dimenzijami 5 x 12 m.
Pogled na južni del prizidka premogovnega skladišča, ki se nahaja na desni strani. Povečava je bila izdelana iz razglednice iz leta 1933. Objekt je tedaj uporabljala carina in vagon pred objektom je verjetno v postopku carinjenja. Hišica na levi strani vagona je bila namenjena zaviračem, ki so ročno zavirali in odvirali tovorne vagone.
Povečava razglednice na severnem delu postaje Rakek leta 1937, kjer izstopa visok drog javne razsvetljave. Kraj Rakek je elektriko dobil leta 1933. Objekt carine na desni strani je prizidek premogovnega skladišča. Objekt na levi strani je bufet in se drži postajnega poslopja. “Plešasti” grič v ozadju je Veliki Orljek, lipe ob dostopni cesti na postajo pa so še zelo mladostne.
Kraj: Rakek
Datum: 2021, 1933, 1934 in 1937
Avtor: neznan
Zbirka: 2 Karel Rustja, 2 Notranjski muzej, Postojna
Skenirano: 21. 1. 2025, 4. 10. 2014
Oblika: 2 dokumenta, 2 razglednici