Medpostajni odsek Logatec-Planina je dolg 7,5 km, ob njem pa je Južna železnica zgradila 11 čuvajnic. Karel Rustja je napisal zelo poučen prispevek o čuvajnicah. Tudi o čuvajnicah med Logatcem in Planino v času 2. svetovne vojne je bil napisan prispevek. Logatec (nem. Loitsch) je bil pomembna postaja že ob samem odprtju Južne železnice 1856. Planina pa je med prvimi dobila industrijski tir, ki je bil namenjen za nakladanje lesa iz okoliških gozdov, ki so bili večinoma v lasti plemiške družine Windischgraetz. Postaja na Planini je bila zgrajena v času 1. svetovne vojne za potrebe Soške fronte. Ukinjena je bila nekaj desetletij po koncu 2. svetovne vojne.
Med Logatcem in Planino je bilo torej 11 čuvajnic, povprečna razdalja med njimi je znašala 680 m. Najdaljša razdalja med čuvajnicama je na tem odseku znašala 1.074 m, najkrajša pa 439 m. Bolj kot je bila proga ravna, brez ovinkov, daljše so bile razdalje med čuvajnicami. Če je bila proga ovinkasta, so bile tudi čuvajnice razporejene bolj pogosto. Vsaka čuvajnica je morala biti v vidnem polju sosednjih dveh, da so se čuvaji lahko med seboj sporazumevali s signalnimi znaki, saj tedaj telefona še niso poznali.
Do danes se je ohranilo 5 od 11 čuvajnic. Vedeti pa je treba, da so 4 čuvajnice zelo spremenile izgled. Izvirni arhitekturni izgled je ohranila le čuvajnica 707 pri Planini, a je v izredno slabem stanju. Po videzu in namembnosti je zelo podobna sestrski ohranjeni čuvajnici 717 na Rakeku.
Ohranjene čuvajnice med Logatcem in Planino so: 699/442, 701/443, 705/445, 706/446 in 707/447. Prva številka je zaporedna čuvajnica med Dunajem in Trstom, kot jih je številčila Južna železnica. Drugo številko je čuvajnica dobila v 30. letih prejšnjega stoletja, ko so Jugoslovanske državne železnice vse čuvajnice preštevilčile na novo iz Beograda.
Čuvajnica 443 (701) je bila med 2. svetovno vojno utrjena italijanska postojanka. Čuvajnica je preživela vojno in se je v nekoliko spremenjeni obliki ohranila do današnjih dni.
Zbornik “Fotografski dokumenti o boju Komunistične partije Slovenije”
Pogled od čuvajnice 705/445 proti Rakeku. Nekatere čuvajnice so se nahajale nekaj metrov nad progo, da je bila zagotovljena boljša vidnostna razdalja do sosednjih čuvajnic. Zaradi boljše preglednosti so bile praviloma vedno grajene na zunanji strani krivine proge. Okolica čuvajnice je izredno lepo urejena, ob njej pa se nahaja še spominsko obeležje za “partizanski prehod.” Fotografija je nastala junija 2021.
Železniško gospodarstvo Ljubljana (predhodnik Slovenskih železnic) je leta 1975 oz. 30 let po koncu 2. svetovne vojne postavilo 26 obeležij ob različnih progah po Sloveniji. Obeležje spominja na pogoste partizanske ali kurirske prehode preko proge v času vojne. Pomemben in stalen kurirski prehod je bil tudi ob čuvajnici 705/445. Obeležje iz dveh železniških tirnic, peterokrake zvezde med njima in napisne table, je bilo postavljeno junija 1975. Fotografija je nastala junija 2021.
Viri:
Kraj: Laze pri Planini
Datum: 1942 in 4. 6. 2021
Avtor: barvni fotografiji Miloš Toni
Zbirka: Karel Rustja
Skenirano: 6. 11. 2023
Oblika: dokument, fotografije