Oče je včasih omenil, da je po vojni kot tesar delal na LIP Cerknica pri izdelovanju barak. Mislila sem, da so bile te namenjene le za lastno rabo podjetja kot delavnice, skladišča, sušilnice. Toda ne, delali so jih tudi za druge, za prodajo.
Nedavno sem med očetovimi papirji, ki se nanašajo na njegove zaposlitve, našla to skico, v njegovi delovni knjižici pa zapis, da je bil na LIP Cerknica preddelavec tesar pri izdelavi barak od 4. 12. 1946 do 13. 8. 1950. Upam, da se nisem prenaglila, ko sem sklepala, da je na tem preprostem papirju tloris barak, ki so jih delali tam ali vsaj ene od njih.
Kljub nekaj graditeljskim izkušnjam sem le težko razbrala, za kaj gre na tej risbi in upam, da se nisem preveč zmotila.
Rokopis je vsekakor očetov, tisti z zeleno in oni s svinčnikom. Iz enega ali dveh zapisov v centimetrih sem izračunala, da je morala stavba meriti približno 25 m x 10 m, da je imela na eni strani 8 dvokrilnih oken, na zahodni pa 4 vrata, dve dvokrilni okni in še nekaj enokrilnih. Prostor je bil razdeljen v štiri enote s hodnikom, špajzo (če sem prav prebrala), tremi večjimi in dvema manjšima prostorčkoma. Ugibam samo, ali so bile te enote med seboj povezane z notranjimi vrati ali tiste oznake pomenijo kaj drugega. In čemu je služila taka stavba? Stanovanjem, uradom, delavnicam? Je bila vsaka drugačna ali so delali tipske? Pojma nimam in si zelo želim, da bi o teh barakah še kaj izvedela. Sošolka mi je omenila, da je bila še okoli leta 1965 v Ljubljani šola za trgovce v leseni stavbi. Danes so lesene stavbe spet zelo v modi in dokazano prijetne in zdrave za bivanje – kako pa je bilo leta 1947? Kakšna je bila izvedba?
Ko je v poznejših letih izbruhnilo vse splošno graditeljstvo, se je oče ustrežljivo izkazal pri postavljanju gradbenih barak za shranjevanje orodja in materiala, ki so bile veliko manjše od te na sliki, s samo enim prostorom, a dvokapne in lično, trdno narejene. Najprej jo je leta 1954 postavil zase in tista je še desetletja služila kot drvarnica, zajčnik in kurnik, potem pa jih je postopoma napravil še več. Ena teh barak še zdaj stoji noter tam doli na otoku Krku …
Razmišljam, kako so te barake delali: so les narezali in vsaj deloma sestavili v tovarni in potem postavili ali so šli gradit na lice mesta? Kako je bilo z izdelavo oken in vrat? Kje so bila gradbišča?… Kdo so bili naročniki, kdo uporabniki? Kako je sploh vse skupaj delovalo? Nisem vprašala, ko je bil čas za to.
Iz tega obdobja je tudi očetov rokopisni listek z rubrikami: Priimek in ime ter Vstopil na delo dne. Sklepam, da si je zapisal delavce svoje ekipe:
Ileršič Edvard – 4. 8. 1946
Jerman Anton – /
Vičič Alojz – /
Mele Stanko – X. 1946
Kebe Alojz – 16. XII. 1946
Mulec Jakob – 6. XII. 1946
Potočnik Janez – 7.IX. 1946
Opeka Jernej – 13. III. 1947
Završnik Julka – 17. XI. 1946
Repeš Anton – 18. III. 1947
Troha Franc – 11. III. 1947
Na tem delu je oče ostal do leta 1950, ko smo se preselili v Podcerkev. Vmes je vsaj enkrat dosegel udarniški naslov in ustrezne bonitete ter se leta 1948 poročil …
Viri:
- Dušan Gogala, Cerknica, september 2023, ustno
- Notranjski listi I., Cerknica, 1977
- Delovna knjižica
- rokopisni listek
Kraj: Cerknica
Datum: 1946
Avtor: /
Zbirka: Milena Ožbolt
Skenirano: 6. 9. 2023
Oblika: risba