Fotografija je nastala v nedeljo, ko je šla naša družina in še Mihoučkova Mojca in Janez skupaj v kino. Šli smo seveda peš. Avtobusa v nedeljo ob primernem času zagotovo ni bilo, v Begunjah pa je tisti čas imel avtomobil samo Žagarček.
Slikani smo na začetku Begunj proti Cerknici. Spredaj sem jaz, poleg mene moja sestra Marjanca, z ruto pa je pokrita Mojca Kranjc, Mihoučkova. Zadaj stojita moja starša, Vinko Toni in Marija Toni.
Slikal nas je Mojčin brat Janez. Slika mu je odlično uspela. Saj ni čudno, obiskoval je šolski fotokrožek.
Kam se gre vsako nedeljo popoldne, če je le vreme dopuščalo, je bilo vsem jasno. V Cerkniškem kinu je bil ob 16h na sporedu film, ki je bil primeren za mlajše. Za spored smo vedeli iz treh oglasnih omaric, v katerih so bile razstavljene fotografije prizorov iz prihajajočih filmov.
Na blagajni kina so bile na voljo “reklame”, prepognjen list velikosti približno A4 z osnovnimi podatki o filmu. Poleg povzetka vsebine so bili našteti tudi igralci in seveda, fotografije, ki so nas takrat edino zanimale. Natisnjene so bile enobarvno, spomnim se modrih, zelenih in rjavih.
Običajno nas je šla iz Begunj peš v Cerknico cela skupina. V glavnem smo bili osnovnošolski fantje. Pogovori pa so bili fantovski, predvsem o filmu, ki smo ga videli prejšnjo nedeljo in o filmu, ki ga bomo gledali.
Najbolj so bili priljubljeni kavbojski in viteški filmi. To nedeljo je bilo na sporedu kaj drugega, saj je šla v kino tudi mama. Ni ji bilo težko, čeprav je pot iz Begunj v Cerknico in nazaj opravila peš vsak dan, v vsakem vremenu, v Cerknico je hodil v službo.
Dobro se spomnim, da je na nedeljskih popoldanskih predstavah z nekaj stavki film predstavil France Dolničar. Danes bi verjetno že pol ure pred začetkom in po začetku vrteli reklame. Ko smo se nekaj let kasneje preselili v Cerknico, sem Dolničarja poznal kot tistega učitelja iz kina.
Očitno smo se za fotografiranje ustavili na Placu. Na Urbancovem taboru je bila pritrjena omarica, videti jo je tudi levo na fotografiji, kjer je bil objavljen kino spored in reklamne fotografije filma. Druga takšna omarica je bila na stavbi kina, tretja pa na sedanji Zadrugi, med obema oknoma na Partizansko ulico.
Za posnetek smo se ustavili na terasi za hotelom. Fasada hotela je še ista. Nič nismo naročili, pa tudi premraz je bilo, da bi dolgo sedeli. Spomnim se, da mi je bilo hladno, pa tudi poziranje mi je bilo nadležno.
Oblečeni in obuti smo bili v duhu tistega časa. Bund, vetrovk ali anorakov nismo imeli. Platnene vetrovke so že obstajale a uporabljali so jih kvečjemu kakšni planinci. Oče jih je rekel vindjakne. Tako je bilo v hladnem na izbiro ali plašč ali pa jopica oziroma pulover.
Kraj: Begunje, Cerknica
Datum: pomlad 1960
Avtor: Janez Kranjc, Vinko Toni
Zbirka: Vinkotov kufr
Skenirano: 3. 9. 2018
Oblika: 3 diapozitivi 135