Na sliki je 36 dijakov in trije učitelji iz starotrške Nižje državne gimnazije – sama prešerna mladost, ki zdaj šteje kakih 85 let, če predpostavljamo, da so imeli ob nastanku slike pred 70 leti okoli petnajst let.
Več slik je bilo posnetih istega dne in ob enaki priložnosti. Iz te skupine je Vinko Toni na pobočju Ulake fotografiral posebej še fante, dekleta tega razreda, dve dekleti v enakih oblekah in tri učitelje.
Zdi se, da gre za zaključek šolanja, vsaj starost mladine na sliki namiguje na to. Fotografiranje je bilo najbrž napovedano, saj so dijaki v lepih oblekah in dekleta posebno lepo sfrizirana … ni pa šopkov ali kakšnih drugih atributov, ki bi kazali na to, da gre morebiti za zadnji dan šolanja na Nižji gimnaziji. Mala matura je sodila v ta čas, se mi zdi. Zna še kdo pojasniti, kako je potekal zaključek osnovnega šolanja pred nastankom osemletke?
Prvotno prepričanje, da gre na tej sliki za dijake iz starotrškega dijaškega doma leta 1953, je bilo kmalu ovrženo: gre za razred Nade Debevec, učiteljice doma z Rakeka, ki ga je posnel Vinko Toni. So pa med njimi tudi internatarji, večinoma neprepoznani. Če bi se slikali samo stanovalci internata, bi bili po velikosti in starosti zelo različni.
Samo nekaj imen lahko zapišem, pa še te ne zanesljivo:
- v prvi vrsti zadnja od leve na tem izseku čepi najverjetneje Silva Štirnova,
- v drugi vrsti sedma od leve naj bi bila Zdenka Levec,
- v zadnji vrsti med fanti je šesti z leve Matija Jenko, sin učitelja Metoda Jenka.
- V prvi vrsti tretja z leve je Ivanka Štefetova,
- v drugi vrsti takoj za učiteljema Debevčevo in Slavkom Berglezom je ena od deklet v enakih oblekah Francka Drobničeva,
- fant na koncu zadnje vrste pa mogoče dijak iz internata, ki se je pisal Prezelj.
Posebej pride v objavo še slika deklet iz te skupine, mogoče bodo bolj prepoznavne.
Še ena fotografija istega dogodka. Obe sta nastali aprila ali maja 1953, kot je na listek, v katerega je bil zavit film z negativi napisal avtor Vinko Toni.
Za ti dve fotografiji resno upam, da bo še kdo koga prepoznal. Fotografija iz leta 1953 je nastala pred stavbo internata oziroma Dijaškega doma Stari trg, katerega upravnica je bila (vsaj večino časa) požrtvovalna Justina Krajc iz Starega trga. Leta 1953, ni več znano kako dolgo, je bil nekaj časa upravnik (ali morda ekonom?) internata v Starem trgu tudi Ivan Lenarčič, ki je hkrati ob koncih tedna vrtel filme v starotrški kinodvorani.
Stavba je imela za malo boljše hiše tistega časa značilne arkade, vendar je zdaj drugačna, če drugega ne, so ti oboki že dolgo zazidani. Pred vojno je v njej živel zdravnik dr. Švajger in bil očitno tudi njen lastnik, saj so ji starejši še dolgo rekli Švajgerjeva hiša.
Uganka je razkrita streha v ozadju skupine in podrti zid pod njo. Vse skupaj je približno na mestu, kjer je bila pozneje pekarija, zdaj pa so trgovine oziroma lokali.
Na eni od fotografij je skrajno levo spredaj videti del zidu, ki je pripadal vrtu internata. Na vrtu je rasla velika jablana, pod njo in okoli nje pa množica zelenjave, predvsem zelja in druge “debeline”- ženske v kuhinji internata so morale takrat kar same pridelati čim več zelenjave; nekaj hrane, predvsem krompirja, so namesto plačila prispevali starši otrok, ki so bivali tam … Sploh si ne predstavljam, kakšno je bilo življenje v tem internatu in kako je deloval, saj je bila že moja mestna internatska izkušnja več kot desetletje pozneje nadvse špartanska.
Razen Slavka Bergleza, ki je tiste čase poučeval športno vzgojo, oziroma kot smo lepo rekli telovadbo, in bil zelo aktiven telovadec tudi v TVD Partizan, je prof. Avsec prepoznal učiteljico Nado Debevec z Rakeka, matematika Maksa Pagona iz Cerknega in svojo sestro Vando.
Dijakom je bila Debevčeva razredničarka, ne vemo pa, od kod vse so prišli. So na sliki še dijaki iz Ilirske Bistrice ali jih že ni več in so v Starem trgu le mladi iz Prezida, Babnega Polja, Blok, Cerknice in okolice?
Kam so šli ti dijaki potem? Delat v tovarne, se učit v poklicne šole, v srednje šole ali so ostali doma na kmetijah? Prav velike možnosti, kaj šele izbire za zaposlitev v domači dolini niso imeli: gozdarstvo, žage, obrt, nekaj trgovine … Kmetije so bile majhne in slabo donosne, posebno če niso imele gozda. Kovinoplastika, ki je desetletja pozneje zaposlovala ne le vso Loško dolino, ampak še devet far naokoli, je prve skromne korake naredila šele leta 1954, leto po nastanku teh slik.
Po končani nižji gimnaziji so se vsaj nekateri od teh na sliki najbrž šolali v Idriji, kjer so bile obrtne šole, v Postojni na gimnaziji ali gozdarski šoli ter le redki v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu na srednjih strokovnih šolah. Postali so vajenci in dijaki, večina pa se je skušala čim prej zaposliti.
Kot zanimivost in za primerjavo z današnjimi časi dodajam odlomek iz Zakona o vajencih iz leta 1947, ki je poleg učne dobe, plač, delovnega časa, dopustov in učnih pogodb vajencev določal tudi obiskovanje šole in dolžnosti vajenca. Takole pravi:
Dolžnost vajenca je, da se vestno in marljivo uči stroke in si prizadeva, da se v predpisani dobi izuči, da redno obiskuje in čim uspešneje dovrši strokovno šolo, da je poslušen, da izkazuje spoštovanje do višjih v podjetju, da je s svojimi tovariši v pravem tovariškem odnosu. Da se dostojno vede in spoštuje hišni red in disciplino, da skrbi za svoje zdravje in duševno izobrazbo, da se varuje slabih vplivov. Da sodeluje pri izboljšanju dela v podjetju ter izpolnjuje druge obveze, ki mu jih nalagajo veljavni predpisi.
Zakon je bil to, ne kakšna ohlapna priporočila ali smernice …
Viri:
- prof. Anton Avsec, Medvode, marec 2023, ustno
- M. M., Stari trg, marec 2023, ustno
- J. H., Lož, marec 2023, ustno
Kraj: Stari trg
Datum: 1953
Avtor: Vinko Toni
Zbirka: Vinkotov kufr
Skenirano: 25. 6. 2014
Oblika: 2x negativ 135