Leta 1953 – tako je pisalo na listku, ki je bil priložen filmu – je učitelj Vinko Toni fotografiral to skupino dečkov nekje na pobočju Ulake. Obrnjeni so proti jugu, proti soncu, in zato dobro osvetljeni, za njimi se na levi vidi nekaj streh na Mandrgah, na desni pa sadno drevje in v daljavi Pusti grad z ruševinami Loškega gradu.
Kdo so dečki in od kod, ne vem ali bomo še kdaj izvedeli. Tudi ne ali so res samo iz internata ali pa so pomešani z domačini.
Kaj jim je povedal fotograf, da so se tako nasmejali? Bilo je aprila ali maja in zdi se, kot da bi bile v ozadju cvetoče slive, ki bodo na jesen dale priložnost narabutati pest sadežev za obogatitev skromne internatske hrane … Kljub soncu so fantje večinoma v suknjičih, vsi pa so v dolgih hlačah s pasom – obdobje hlač z naramnicami so že davno prerasli. Trije fantje so v skoraj enakih karirastih srajcah, kar takrat ni bilo nič nenavadnega, kajti izbire blaga je bilo malo. Tudi ni rečeno, da so bile srajce že kupljene strjene, to je že izdelane, ampak so jih najverjetneje naredile vaške šivilje. Tudi jope, lajblci, hlače in rieklci so – po meri kdo ve koga – delo krojačev in šivilj, mam, tet in starih mam. Nobenih bund in vetrovk, nobenih nogavic, ki razkazujejo gole gležnje v modernih supergah. Dva dečka sta obuta v tanke platnene športne copate, ki so bili zelo imenitni, ne pa tudi topli, trpežni in zdravi za noge.
Osemnajst jih je, hodijo pa v Nižjo državno gimnazijo Star trg. Različno visoki so in najbrž tudi različno stari, hodijo morda v različne razrede, povezuje pa jih – tako domnevam – bivanje v internatu, ki je bil v bivši Švajgerjevi hiši, kjer so zdaj zgoraj stanovanja, spodaj pa lokal.
Najmanj starejši pionirji so tole, če ne celo že mladinci. Niso stari vsi enako, prav velike razlike med njimi pa tudi ni.
Samo dva obraza sta prepoznana vsaj za silo:
- Fant v zadnji vrsti skrajno desno se je pisal Zaudnik, pisati je znal diagonalno, od spodaj navzgor, ko pa je končal šolo, je nekaj časa delal v Planini v gostilni Pri kosmati taci.
- Pred njim, v predzadnji vrsti skrajno desno pa v karirasti srajci stoji Janez Otrin z Rakeka, ki je bil zelo dober golman, tako dober, da je dobil vzdevek po tedaj najboljšem jugoslovanskem nogometnem vratarju.
Ti, ki sedijo, so videti mlajši kot tisti v zgornjih dveh vrstah, a kdo ve? Bo še kdo koga prepoznal? Se bo kdo javil s svojimi spomini? … Zdaj so stari čez osemdeset let.
Vsekakor so leta 1953, kolikor je meni znano, dečki in deklice že stanovali skupaj v Švajgerjevi hiši ob cesti, medtem ko so takoj po vojni fantje stanovali posebej v Teličevi hiši, kjer je bila pred vojno trgovina(?), med vojno Civilna partizanska bolnica, potem internat, v katerem so bile v začetku predvsem vojne sirote, vsaj že leta 1956, če ne prej, pa trgovina Ulaka in nazadnje okoli leta 1970 stanovanja.
Imena nasmejanih fantov so izginila v pozabo, lahko pa ugibamo, od kod so prišli: šolska oblast je tisti čas v Stari trg pošiljala otroke iz krajev, kjer jih je bilo bolj smiselno dati v internat, kot da bi ure in ure pešačili v oddaljene šole ali ostali brez osnovne izobrazbe, kar je bilo tako ali tako v nasprotju z zakonom. Otroci so prihajali iz Novega in Starega Kota, Drage, iz krajev okoli Ilirske Bistrice, Juršč, Knežaka, Bača, Cajnarjev in podobno.
Ko zaključijo nižjo gimnazijo, pojdejo nekateri naprej v šole, večina pa najbrž v prvo službo, ki jo bodo lahko dobili, še najverjetneje kam h gozdarjem ali v razvijajočo se lesno industrijo.
Mogoče me oči varajo, a zdi se, kot da bi obraz ali dva videla tudi v Trudnovi zbirki fotografij, ki jih je ljudem napravil za osebne dokumente. Je kateri od fantov ostal v Loški dolini ali celo bil tu doma? Res me zanima, ali bo ob tej fotografiji priplavalo na dan še kaj spominov.
Slovarček:
- strjên: že narejen, storjen, vnaprej izdelan
- lajbelc: telovnik
- rieklc: suknjič
Viri:
- J. H., Lož, marec 2023, ustno
- Tone Šepec, Viševek, maj 2023, ustno
Kraj: Stari trg
Datum: 1953
Avtor: Vinko Toni
Zbirka: Vinkotov kufr
Skenirano: 25. 6. 2014
Oblika: negativ 135