Postojna z okolico je barvna litografija. Narisana je, zato kakšen detajl ne sovpada z dejanskim stanjem na terenu.
Rokava reke Pivke na desni strani razglednice sta konstantno poplavljala polja in delala škodo na pridelkih. Spomladanske poplave so preprečevale sajenje krompirja. Zaradi poplav kmetje niso mogli pripraviti krme za živino. Sadna drevesa so kasneje cvetela in dajala manj pridelka. Stradali so tako ljudje kot živina. Spraševali so se, do kdaj bodo še odlašali z regulacijo Pivke. Na prelomu stoletja so oblasti na teren poslale hidrotehnika. Inženir Sbrizaj je podal poročilo o ogledu. V njem je zapisal, da je treba pred regulacijo opraviti še raziskave, kako bi osuševanje oziroma/ali regulacija Pivke vplivala na Planinsko polje in Ljubljansko barje. Z regulacijskimi deli je po prvi svetovni vojni nadaljeval Viljem Putick. Poplavno varnost je uredil zaradi preskrbe s pitno vodo. Nadaljevali so Italijani v tridesetih letih 20. stoletja.
Na Soviču še stojijo ostanki gradu. Postojna je narisana »po spominu«. Nekaj hiš, ki so tedaj že stale, manjka, cerkev bi morala biti na vzpetini. Razglednica je nastala med prvo svetovno vojno, ko je Postojna čez noč postala vojaško mesto. Tu je stanovalo tristo častnikov, da vojaštva niti ne omenjam. Zgrajenih je bilo mnogo barak. Na kolodvoru je bila pekarna in od tam so komis vozili na fronto z vlaki ali vozovi. Pri Krajnarjevem mlinu so postavili barake in klavnico. Pri ljudski šoli so zgradili oficirsko kavarno in veliko ter lepo častniško jedilnico. V Stari vasi so naselili obrtnike: kovače, ključavničarje, mizarje in druge. Največ dela je bilo s popravljanjem vojaških vozov. Pri delu so pomagali ruski ujetniki. Tradicionalne vrednote, predvsem moralne, so se med vojno razblinile. Število nezakonskih otrok je naraslo, posledično pa tudi število detomorov in spolnih bolezni. Župnik Ažman je zapisal: “Škoda v moralnem oziru je bila nenadomestljiva. Notranjska je bila nekoč vzor v dostojnem življenju, sedaj pa je po zdravniških trditvah, bila preplavljena z veneričnimi boleznimi. Od začetka vojne do konca 1917 se je v postojnskem kraju rodilo 12 nezakonskih otrok. Ena od domačink je nezakonskega otroka rodila na kolodvorskem stranišču in ga tam tudi pustila. Vendar je čudno, da so vsi ti nezakonski otroci po pravilu pozneje umrli.” Tako je namignil, da je šlo najverjetneje za detomore, pri čemer pa Postojna ni bila izjema.
V Zagonu (Sagon) ob Nanoščici je bilo nekdaj veliko žag in mlinov. Nekaj jih še stoji, nekateri so v ruševinah, deluje ne nobeden več. Dokaj dobro je ohranjen Geržinov mlin, zgrajen leta 1762, ki je mlel vse do leta 1967. V vasi je cerkev sv. Notburge iz 18. stoletja. Na portalu je letnica 1746. Vpisana je v register nepremične kulturne dediščine. Nad cesto, ki pelje iz Zagona v Podguro, stojijo razvaline cerkve sv. Jerneja. Nekaj metrov pred vasjo je Betalov spodmol. Tu so našli ostanke ledenodobnega neandertalca: kamnita orodja, največ strgal in konic, ki so narejene iz vulkanskih kamnin.
Studeno v ruščini pomeni mrzlo. Po bolj zanesljivih izročilih naj bi vas dobila ime po številnih studencih, ki izvirajo okoli vasi. Zaradi vode naj bi bila jutra precej hladna. Leta 1162 sta istrska grofa Majnhard in Albert podarila posest v Studenem, Strmci in Stranah stiškemu samostanu. Takrat je ime zapisano kot Caltenveld (Caltefeld), kar pomeni mrzlo polje. Leži ob nekoč pomembni Jamborni cesti. Na Taboru so ostanki srednjeveškega dvora iz 15. stoletja, utrjenega kot protiturški tabor. V kraju stoji cerkev sv. Jakoba starejšega, apostola. V desnem kotu slike se vije reka Pivka (Poik).
O Planini, Uncu in Lazah smo že pisali. O Jakovici pa še ne. Kraj se v pisnih virih prvič omenja leta 1324. Nad vasjo je podružnična cerkev sv. Mihaela iz leta 1526, ki je bila na novo zgrajena leta 1556. Nekoliko stran od nje stoji cerkev sv. Marije v leščevju. Postavljena je nad vodnim izvirom, ki zdravi očesne bolezni. Datira v 15. stoletje in je ena manjših romarskih cerkva na Slovenskem. Vpisana je v register nepremične kulturne dediščine. Tu naj bi bilo nekoč pogansko svetišče, posvečeno vodnemu božanstvu.
Razglednico je založil Albin Sussitz iz Gradca v letih 1916/17. Prav takšno, morda malo bolj v rumenih odtenkih, smo našli v domačem arhivu. Pripada istemu založniku, izdana pa je bila v letih 1913/14.
Slovarček
- litografija: ali kamnotisk je grafična tehnika odtisa risbe s kamnite plošče na papir. Litografija predstavlja enega najpomembnejših tiskovnih postopkov za razmnoževanje narisanih slik. V veljavi je bila od srednjega veka dalje.
- komis: kisel vojaški kruh
Viri:
- Notranjska A –Ž, priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba, 1999.
- https://www.visit-postojna.si/si/files/default/OE_Turizem/Dokumenti/Zelena%20shema/Zelena%20shema%20slovenskega%20turizma%20-%20PREPIH%20-%20marec%202018,%20str.%2026.pdf
- https://sl.wikipedia.org/wiki/Litografija
- http://primorske.si/Plus/7–Val/Epidemija-nezakonskih-otrok,-detomorov-in-kuznih-s
Kraj: Postojna
Datum: 1916
Avtor: Albin Sussitz, Gradec
Zbirka: Turistično prometno društvo za Notranjsko – Martin Carneluti
Skenirano: 6. 3. 2023
Oblika: razglednica