Fotografijo neznanega avtorja je posodil Anton Kandare iz Starega trga, prihaja pa iz Dan in vsi fantje na njej naj bi bili od tam. Petindvajset jih je, kar je ogromno za vas, ki šteje komaj kakih štirideset hiš z zaselkoma Škrilje in Klance vred. Vseh fantov (ali moških?) v sami vasi Dane pa naj bi bilo petinštirideset.
Čas nastanka slike je zapisan na hrbtni strani: leto 1932. Enako sliko sem mimogrede videla oni dan v eni od Kebetovih knjig Loška dolina z Babnim Poljem, vendar z letnico 1937, ko pa sem zdaj hotela pogledati, ali je ob njej kaj napisano, je ne najdem več … Žal.
Imen fantov in mož ne poznamo, prav tako ne krajev, kamor so odhajali na delo. Možno je, da jih je na sliki bilo po več iz iste družine, da so bili nekateri v sorodu pa skoraj ne more biti dvoma.
Zelo verjetno so se tudi oni zaposlili v gozdovih kot stotine drugih mož in fantov z Notranjske in Čabranskega, ki so v tistem času odhajali iskat zaslužek v Francijo, čeprav se je delo dobilo tudi na žitnih poljih, v pristaniščih, vinogradih in še kje.
O Notranjcih v Franciji je na Starih slikah nekaj že napisanega, nikoli pa ne bo vse, saj je bilo izseljevanje (oziroma sezonsko delo?) v Franciji v desetletjih pred drugo svetovno vojno res masovno.
Ti neskandinavski Danci na sliki so tokrat odhajali v najboljših oblačilih, slovesno, z odločno prekrižanimi rokami na prsih, z belim cvetom na reverjih suknjičev kakor na svatbo in ob zvokih harmonike; z optimizmom, a tudi malo tesnobe v prsih in resnimi obrazi. Raje bi ostali v domačih gozdovih, a kaj ko ni bilo dovolj zaslužka za vse. Za kako dolgo so šli? So se vsi vrnili? So zaslužili dovolj za boljše življenje ali zgolj za preživetje? So si ohranili zdravje? Niso vsi videti prav mladi in verjetno imajo nekateri že izkušnje s Francijo.
So si ob slovesu od doma tudi kaj zapeli? Adijo, pa zdrava ostani? Ali Domovina, domovina/ nimaš kruha, nimaš vina/star sem dvajset let, pa moram it’ po svet/ domovina noče me imet’? Kako bridko – ali tudi ne – pa tako vsakdanje in občečloveško.
Kako pa so jih sprejeli domačini v Franciji? … Bili so na glasu kot dobri delavci in pošteni ljudje – pa vendar od nekod drugod, druge krvi in kulture. So se vključili v družbo ali ostali zunaj nje kot večni tujci, izolirani in zaprti v svoje male delovne skupnosti ali kot cigani, barbari, obstranci?… Spomini in zgodbe pripovedujejo vse mogoče … lepo in dobro, a tudi mučno in težko.
Ciganka sem
na tvojem pragu.
Tista,
ki prerokuje
in berači,
ki v strasti zagori
in v pepelu umre.
Tista,
s ciganstvom duše
v bisagi skrivnosti,
ujeta v svojo svobodo.
Konji
so mi teptali po prsih.
Ljudje se bojijo Ciganov.
Tudi ti – trepetaš,
kaj ti vzamem!
Niti ne slutiš,
da tega,
kar v dar prinašam,
zdaj ne bom mogla
pustiti v tvoji hiši.
(Napisala M. Ožbolt, 1994)
Viri:
- Tone Kandare, Stari trg, marec 2023, ustno
Kraj: Dane
Datum: 1932
Avtor: ni znan
Zbirka: Malka Kandare
Skenirano: 8. 3. 2023
Oblika: kopija fotografije