1843 Postojna – Podelitev premij za konje

Laibacher Zeitung je bil najvplivnejši in najdlje trajajoči nemški časnik na slovenskih tleh. Izhajal je od leta 1778 do 1918. Prinašal je uradna vladna sporočila ter aktualne novice iz političnega, trgovskega in kulturnega življenja.
Pod enakim imenom izhaja spet danes v prenovljeni dvojezični obliki [2].  

Iz objavljenega obvestila oziroma razpredelnice v Uradnem listu časopisa Laibacher Zeitung je razvidno, da so bile podelitve v različnih krajih Ljubljanskega gubernija, premije pa so bile podeljene rejcem konj pretežno v maju in juniju leta 1843. Zraven ni kaj več napisanega, tako da poleg tega ne moremo izvedeti še kakšne druge podrobnosti. Julija leta 1843 so sicer začele izhajati Kmetijske in rokodelske novice v slovenščini (v nadaljevanju Novice), vendar o tem še niso poročale. V Postojni so prejeli premije trije rejci, med njimi tudi moj prednik Marko.

Iz tistega časa nimam nobene fotografije, lahko si le približno predstavljam, kako je izgledala njegova kobila z znamenjem v obliki zvezde med očmi, belec ali šimelj, ali kot so zapisali po nemško Honigschimmel, ki ima belo dlako dokaj enakomerno pomešano z dlako svetlo rjave barve. 

Moj praprapraded Marko Lavrenčič se je rodil 5. aprila 1787, zaenkrat neznano kje. Prišel je na Unec, kjer se je v času Ilirskih provinc leta 1810 poročil z vdovo Marijo Fabiančič, rojeno Primožič. Imela sta pet otrok, med njimi tudi sina Andreja.

Ni mi znano, kako je potekalo ocenjevanje konj 5. maja 1843 v Postojni, ker za to nisem našel nikjer kakršnihkoli zgodovinskih zapisov. Tistega leta sta prejela premiji tudi Lorenc Zakavšek iz Sinje Gorice in Matjaž Hočevar iz Škrabč, ki se nahajajo severovzhodno od Nove vasi na Blokah. Zanimivo je, da je začel dr. Janez Bleiweis že istega leta  objavljati “Bukve za kmeta”[3] z nasveti za rejo konj. Zakavšek je bil uspešen rejec, saj je prejel premijo tudi dvajset let kasneje, leta 1863, o čemer so med drugim poročale slovenske Novice [4]:

“V saboto so se v Kranji gospodarjem za dobro rejo in dobro vrdovanje konj navadne premije delile. Sploh je bila komisija zadovoljna z lepo živino, in je to svojo zadovoljnost pokazala tudi s tem, da, razun 10 gospodarjev, ki so prejeli odločenih cekinov in 10 svetinj, je še 22 gospodarjev prejelo sreberne svetinje.” Komisija, ki je ocenjevala konje, je “grajala pri nekterih sicer lepih kobilah le eno napako, namreč, da so celó slabo podkovane bile. Ker napačno podkovstvo pohabi sčasoma celega konja, in ker je kovaška šola v Ljubljani, bi pač treba bilo, da bi nobena soseska ne trpela kovača, ki ni dobro izučen v podkovstvu.
Za triletno žebico je prvo premijo z 8 cekini prejel Zakavšek Lorenc iz Sinje Gorice.”

Prva razpredelnica prikazuje obvestilo: 

Kundmachung des kais. königl. illyrischen Guberniums  

Nachfolgende Haupt- Uebersicht über die im Jahre 1843 im Laibacher Gubernial-Gebiete vorgenommenen Pferdeprämien wird hiermit zur öffentlichen Kenntniß gebracht 

In slovensko nekako takole: 

Obvestilo cesarsko-kraljevega Ilirskega gubernija 

Objavljamo naslednji glavni pregled konjskih premij, podeljenih v ljubljanskem guberniju leta 1843. 

Sakauscheg Lorenz – Zakavšek Lorenc, stanujoč Sinja Gorica št. 2, okraj Vrhnika (danes občina Vrhnika), je prejel za žrebca temnega rjavca brez znamenj (Schweißfuchs*), 15 pesti visokega, premijo 14 zlatih dukatov v vrednosti 63 goldinarjev 

Hozhevar Mathias – Hočevar Matjaž (Matija), stanujoč Škrabče št. 1, okraj Snežnik (danes občina Bloke), je prejel za kobilo svetlo rjavko (Lichtfuchs**) z znamenjem v obliki mešane zvezde, 14 pesti in 2 dunajski coli visoko, premijo 6 zlatih dukatov v vrednosti 27 goldinarjev

Laurenzhizh Markus – Lavrenčič Marko, stanujoč Unec št. 1, okraj Hošperk  (Haasberg) [danes občina Cerknica], je prejel za kobilo belko (Honigschimmel***) z znamenjem v obliki zvezde, 14 pesti in 3 dunajske cole visoko, premijo 6 zlatih dukatov v vrednosti 27 goldinarjev

Opombe:
vse tri zgoraj navedene živali imajo poreklo po triletnem c. kr. erarnem plemenskem žrebcu, kar je zapisano v razpredelnici 

Pest, dunajska cola – staroavstrijski merski enoti
1 pest (Faust) = 4 dunajske cole (Wiener Zoll) ≈ 10,537 cm [1 dunajska cola (Wiener Zoll) = 2,634 cm] 

* temno rdeče-rjav konj z grivo iste barve ali svetlejše 
** rdeči odtenek je manjši, krzno pa ima lahko cimeten ali bakren ton 
*** bela dlaka ima svetlo rjav lesk (barva medu), ki pri starejših konjih običajno izgine

1 c. kr. zlati dukat=4,5 goldinarjev; 1 goldinar=60 krajcarjev