Delitev premij za konje sega že daleč nazaj, o čemer priča tudi obvestilo v Uradnem listu časopisa Laibacher Zeitung (Amtsblatt zur Laibacher Zeitung z dne 28. septembra 1843, številka 116) za takratni Ilirski oziroma Ljubljanski gubernij, ki je v nemščini izhajal v Ljubljani. V tem prispevku se bomo predvsem osredotočili na premije, podeljene v Postojni leta 1843, ker gre za prejemnike z Vrhnike, Blok in Unca. Pričujoča slika, vzeta iz knjige grofa C. G. Wrangla [1], je iz časa Avstro-Ogrskega cesarstva, ko so začeli v Bábolni na Madžarskem rediti konje avstro-ogrske “arabske pasme“, in je le simbolična. Knjiga je izšla sicer kar petdeset let po tem dogodku in opisuje zgodovino te konjereje od vseh začetkov dalje.
Laibacher Zeitung je bil najvplivnejši in najdlje trajajoči nemški časnik na slovenskih tleh. Izhajal je od leta 1778 do 1918. Prinašal je uradna vladna sporočila ter aktualne novice iz političnega, trgovskega in kulturnega življenja.
Pod enakim imenom izhaja spet danes v prenovljeni dvojezični obliki [2].
Iz objavljenega obvestila oziroma razpredelnice v Uradnem listu časopisa Laibacher Zeitung je razvidno, da so bile podelitve v različnih krajih Ljubljanskega gubernija, premije pa so bile podeljene rejcem konj pretežno v maju in juniju leta 1843. Zraven ni kaj več napisanega, tako da poleg tega ne moremo izvedeti še kakšne druge podrobnosti. Julija leta 1843 so sicer začele izhajati Kmetijske in rokodelske novice v slovenščini (v nadaljevanju Novice), vendar o tem še niso poročale. V Postojni so prejeli premije trije rejci, med njimi tudi moj prednik Marko.
Iz tistega časa nimam nobene fotografije, lahko si le približno predstavljam, kako je izgledala njegova kobila z znamenjem v obliki zvezde med očmi, belec ali šimelj, ali kot so zapisali po nemško Honigschimmel, ki ima belo dlako dokaj enakomerno pomešano z dlako svetlo rjave barve.
Moj praprapraded Marko Lavrenčič se je rodil 5. aprila 1787, zaenkrat neznano kje. Prišel je na Unec, kjer se je v času Ilirskih provinc leta 1810 poročil z vdovo Marijo Fabiančič, rojeno Primožič. Imela sta pet otrok, med njimi tudi sina Andreja.
Ni mi znano, kako je potekalo ocenjevanje konj 5. maja 1843 v Postojni, ker za to nisem našel nikjer kakršnihkoli zgodovinskih zapisov. Tistega leta sta prejela premiji tudi Lorenc Zakavšek iz Sinje Gorice in Matjaž Hočevar iz Škrabč, ki se nahajajo severovzhodno od Nove vasi na Blokah. Zanimivo je, da je začel dr. Janez Bleiweis že istega leta objavljati “Bukve za kmeta”[3] z nasveti za rejo konj. Zakavšek je bil uspešen rejec, saj je prejel premijo tudi dvajset let kasneje, leta 1863, o čemer so med drugim poročale slovenske Novice [4]:
“V saboto so se v Kranji gospodarjem za dobro rejo in dobro vrdovanje konj navadne premije delile. Sploh je bila komisija zadovoljna z lepo živino, in je to svojo zadovoljnost pokazala tudi s tem, da, razun 10 gospodarjev, ki so prejeli odločenih cekinov in 10 svetinj, je še 22 gospodarjev prejelo sreberne svetinje.” Komisija, ki je ocenjevala konje, je “grajala pri nekterih sicer lepih kobilah le eno napako, namreč, da so celó slabo podkovane bile. Ker napačno podkovstvo pohabi sčasoma celega konja, in ker je kovaška šola v Ljubljani, bi pač treba bilo, da bi nobena soseska ne trpela kovača, ki ni dobro izučen v podkovstvu.
Za triletno žebico je prvo premijo z 8 cekini prejel Zakavšek Lorenc iz Sinje Gorice.”
Zaradi skopih podatkov v razpredelnici ne morem opredeliti natančnega porekla Markove kobile. Zato tudi ne vem, če je bila avstro–ogrske “arabske pasme”, ki je kasneje dobila ime po arabskem žrebcu Shagya. Predhodnika te pasme je pridobil avstrijski baron von Herbert v Damasku leta 1836 od sirskega beduinskega plemena Bani Saher. Leta 1837 je lepi žrebec prišel v kobilarno Bábolna [5]. Njene temelje so predstavljale poleg arabskih kobil še “Lipicanke”, “Andaluzijke”, “Moldavijke”, “Siebenbürger kobile” in kasneje kobile “Angleških polnokrvnih pasem”. Ta pasemska mešanica je na začetku nastala, ker je Bábolna služila kot karantena za konje, ki so jih kupili drugod in so bili namenjeni v matično kobilarno Mezöhegyes. Želeli so doseči pasmo arabskega konja, ki je dobra za vojaške veščine (konjenico), terenska dela in tudi za vleko [6].
Prva razpredelnica prikazuje obvestilo:
Kundmachung des kais. königl. illyrischen Guberniums
Nachfolgende Haupt- Uebersicht über die im Jahre 1843 im Laibacher Gubernial-Gebiete vorgenommenen Pferdeprämien wird hiermit zur öffentlichen Kenntniß gebracht
In slovensko nekako takole:
Obvestilo cesarsko-kraljevega Ilirskega gubernija
Objavljamo naslednji glavni pregled konjskih premij, podeljenih v ljubljanskem guberniju leta 1843.
Na prvi strani razpredelnice še ni omenjenih prejemnikov za Postojno. Premije so delili v Kranju (Krainburg) in v Mokronogu (Nassenfuß). Morda se bo kdo od bralcev poglobil v gotico in pogledal, kaj je zapisano. Tako so tuji gospodarji imenovali in zapisovali naše kraje ter imena ljudi. Danes si komaj še predstavljamo, kako s težavo so naši predniki uveljavljali naš lepi slovenski jezik v javno življenje. Sedaj si nemška manjšina pri nas prizadeva za uveljavitev svojih pravic.
Omeniti je treba, da je ta objava iz časa Ilirskega kraljestva oziroma Kraljevine Ilirije, ki je bila od leta 1814 do leta 1849 administrativna enota Avstrijskega cesarstva. Ni imela lastne državnosti in je nastala iz Napoleonovih Ilirskih provinc, ko so bile na dunajskem kongresu dodeljene Avstriji. To kraljestvo je bilo razdeljeno na dva gubernija: na Ljubljanski (Ilirski) gubernij in na Tržaški gubernij [7].
Naslednja razpredelnica prikazuje naše postojnske prejemnike (obkroženo). Navedeni so takoj na začetku. V nadaljevanju povzemam prevedene bistvene elemente besedila (opuščam gotico).
V provinci Kranjska (Krain), okraj Postojna (Adelsberg), v razdelilni postaji Postojna (Adelsberg) so 5. maja 1843 prejeli premije podeželani:
Sakauscheg Lorenz – Zakavšek Lorenc, stanujoč Sinja Gorica št. 2, okraj Vrhnika (danes občina Vrhnika), je prejel za žrebca temnega rjavca brez znamenj (Schweißfuchs*), 15 pesti visokega, premijo 14 zlatih dukatov v vrednosti 63 goldinarjev
Hozhevar Mathias – Hočevar Matjaž (Matija), stanujoč Škrabče št. 1, okraj Snežnik (danes občina Bloke), je prejel za kobilo svetlo rjavko (Lichtfuchs**) z znamenjem v obliki mešane zvezde, 14 pesti in 2 dunajski coli visoko, premijo 6 zlatih dukatov v vrednosti 27 goldinarjev
Laurenzhizh Markus – Lavrenčič Marko, stanujoč Unec št. 1, okraj Hošperk (Haasberg) [danes občina Cerknica], je prejel za kobilo belko (Honigschimmel***) z znamenjem v obliki zvezde, 14 pesti in 3 dunajske cole visoko, premijo 6 zlatih dukatov v vrednosti 27 goldinarjev
Opombe:
vse tri zgoraj navedene živali imajo poreklo po triletnem c. kr. erarnem plemenskem žrebcu, kar je zapisano v razpredelnici
Pest, dunajska cola – staroavstrijski merski enoti
1 pest (Faust) = 4 dunajske cole (Wiener Zoll) ≈ 10,537 cm [1 dunajska cola (Wiener Zoll) = 2,634 cm]
* temno rdeče-rjav konj z grivo iste barve ali svetlejše
** rdeči odtenek je manjši, krzno pa ima lahko cimeten ali bakren ton
*** bela dlaka ima svetlo rjav lesk (barva medu), ki pri starejših konjih običajno izgine
1 c. kr. zlati dukat=4,5 goldinarjev; 1 goldinar=60 krajcarjev
V tej razpredelnici so prikazani prejemniki premij za takratno provinco Koroško (Kärnten).
V tej zadnji razpredelnici pa so navedeni “prejemniki” iz Kranjske in Koroške, ki niso prejeli ničesar, ker so premije že pošle in so se lahko “obrisali pod nosom”.
Slovarček:
- sabota: sobota
- vrdovanje: oskrbovanje; od vrdevati, t.j. oskrbovati, skrbeti za – narečno vrdevati oziroma vrdovati živino – Fran
- razun: razen
- odločenih cekinov: dodeljenih cekinov – Fran
- nekterih: nekaterih
- žebica: žrebica
- k. k. Aerarial Beschäler: c. kr. erarni plemenski žrebec
(eraren – star izraz za opredmetena in neopredmetena sredstva države, ki se danes ne uporablja) [k. k. = c. kr. = cesarsko kraljevi]
Viri:
- [1] Ungarns Pferdezucht in Wort und Bild von Graf C. G. Wrangel, Erster Band. Die Königl. Ungarischen Staatsgestüte Kisbér und Bábolna, Stuttgart. Verlag von Schickhardt & Ebner (Konrad Wittwer) 1893 – https://www.biodiversitylibrary.org
- [2] Laibacher Zeitung – https://sl.wikipedia.org in O ČASOPISU – laibacher-zeitung.si
- [3] Bukve za kmeta – Novice 02.08.1843, rubrika Nove bukve str.19 – PDF (dlib.si)
- [4] Kmetijske in rokodelske novice, Novice 02.09.1863, Delitev konjskih premij v Kranji – PDF (dlib.si)
- [5] Der Shagyia-Araber – https://www.schule-und-familie.de
- [6] Sašo Krumpak: Pasme konj, Ljubljana, Kmečki glas, 1994
- [7] Ilirsko kraljestvo – https://sl.wikipedia.org
Kraj: Postojna (Adelsberg)
Datum: 5. maj 1843
Avtor: Carl Gustav Wrangel
Zbirka: naslovna slika – https://www.biodiversitylibrary.org; razpredelnice – časopis Amtsblatt zur Laibacher Zeitung, 28.09.1843, številka 116 – dlib.si oziroma PDF
Skenirano: —
Oblika: datoteka