Fotografija je bila izdelana okoli leta 1906. Na fotografiji Matevž, njegova žena Reza in otrok.
Fotografija je prilepljena na okrasni podlagi, ki je bila nekoč verjetno v okvirju, kar ni nič nenavadnega, če vemo, da sta bila sin Janez in Janezov sin Anton mizarja.
Tradicija mizarstva in rezbarjenja se je nadaljeval tudi kasneje. Mizar je bil tudi Stanislav Doles, njegov sin Stanislav pa obvlada izdelavo harmonik.
Fotografu so se postavili pred skednjem (kozolcem) V ozadju se vidi prislonjena lesena lestev in drevo brez listja. Torej je slika nastala v poznem jesenskem ali zgodnjem spomladanskem času. Matevž in Reza sta se oblekla v »tagmašni gvant«, oče Matevž pa ima za pomoč sprehajalno palico, verjetno narejeno doma. Zanimiv je tudi stol, ki je po izgledu zelo kvalitetno izdelan. Na njem stoji deklica, spol sem določil glede na oblekico z volančki na ramenih. Kdo je deklica žal nismo ugotovili.
Matevž (1838), ki se je rodil v Jeršičah 4, po domače Jernačev, se je priženil v Mahnete in z ženo Terezijo (Rezo) Kranjc (1853), iz Mahnetov 5, po domače Mihova, sta imela 7 otrok. Franc 1876, Janez 1879, Marija 1882, Franc 1884, Ana 1888, Andrej 1891 in Jožef 1894.
Po poroki z Rezo Kranjc iz Mahnetov 5 jima je njen oče dal staro hišo, verjetno skedenj z štalo, ki sta jo preuredila v domačijo Mahneti 9 ter nekaj zemljišč. Tako se je nadaljeval rod Dolesov nekje od leta 1875 v Mahnetih.
Zanimivi so zapisi iz ameriških arhivov, tu najdemo naslednje podatke:
Hčerka Marija – Mary (1882 – 1948) je odšla v Ameriko marca 1906 in se tam poročila s Stevenom Lundrom prav tako priseljencem iz naših krajev in si ustvarila družinico v Clevelandu, Ohio. Imela sta pet otrok. (Hermine Race, Stephen, Adolph, Mary in Josephine Agnes).
Prav tako je v Ameriko v Cleveland odšel sin Andrej – Andrew Joseph in se tam okoli leta 1914 poročil s slovensko priseljenko Mary Agnes Bučar. Imela sta prav tako pet otrok. (Andrew, Edward, Ralph, Clarence, Teresa)
Po ustnih podatkih naj bi v Ameriko odšel tudi sin Jožef.
Zanimivo je Notarsko pismo o nakupu njiv v davčni občini Kremenca, ki natančno določa vse pogoje nakupa. Na osnovi tega sklepa iz dne 26. 9. 1901, opravilna številka 698 se je opravila vknjižila zastavna pravica na Doles Matevža.
Sodna pisarna c. k. okrajne sodnije v Cerknici 2. oktober 1901.
Cleveland
Prvi Slovenci v ZDA so bili v začetku 19. stoletja katoliški misijonarski duhovniki. Dva izmed prvih takih misijonarjev sta bila Anton Kappus in Frederic Baraga.
Vrhunec izseljevanja iz današnje Slovenije je bil med letoma 1860 in 1914; v tem obdobju je od 170.000 do 300.000 ljudi zapustilo območja, ki so danes del Slovenije. Do leta 1880 je bilo okoli 1000 slovenskih Američanov, od katerih so mnogi delali na zgornjem srednjem zahodu kot rudarji; v 30 letih je na območju Clevelanda v Ohiu, središča slovenske ameriške kulture, živelo okoli 30.000 do 40.000 slovenskih priseljencev. Prvi valovi migrantov so bili pretežno samski moški, od katerih jih je veliko (več kot 36 % v obdobju 1899–1924) vrnilo domov po zaslužku v ZDA. Mnogi pa so ostali in sledile so Slovenke, ki so se naseljevale v ZDA.
Leta 1914 je bil Cleveland tretje najbolj naseljeno slovensko mesto na svetu, takoj za Trstom in Ljubljano. Znotraj Clevelanda so Američani Slovenci razvili lastne kulturne in družbene ustanove, vključno s špecerijami, bari, trgovino s pohištvom, oblačili in drugimi podjetji v slovenski lasti; katoliške župnije in osnovne šole; medsebojna pomoč in bratske družbe. Clevelandski slovenski narodni dom je kulturno središče clevelandske slovenske skupnosti in največji tovrstni objekt v ZDA. Slovenski narodni dom, zgrajen okoli starega Diemerjevega dvorca, ima avditorij s 1000 sedeži, ki je bil uporabljen za izobraževalne, družabne in rekreacijske dogodke. V povezavi s katoliško cerkvijo sv. Vida ostaja sidro slovenske skupnosti v regiji, zdaj pa služi kot Slovenski muzej in arhiv. Čeprav se je večina Slovencev preselila v predmestje Clevelanda, je »stara soseska« še vedno destinacija verskih in kulturnih dejavnosti.
Poznejši slovenski priseljenci so se selili v industrijska mesta ali v rudarska mesta na zgornjem srednjem zahodu, v Ohiu v Pensilvaniji.
Dve poznejši obdobji povečanega poseljevanja v ZDA sta bili takoj po prvi svetovni vojni (1919 – 1923) in drugi svetovni vojni (1949 – 1956).
Slovarček:
- tagmašni gvant:, obleka, ki jo oblečejo ga za posebne priložnosti, denimo za k nedeljski maši.
Viri:
- Stanislav Doles
- MyHeritage družinsko drevo
- Wikipedija
Kraj: Mahneti 9
Datum: 1906
Avtor: neznan
Zbirka: Stanislav Doles
Skenirano: 31. 5. 2022 in 29. 8. 2022
Oblika: fotografija