Enako sliko mi je pred leti poslal gospod Rudi Demšar. Želel je, naj mu pomagam prepoznati dekleta in žene na sliki. Hkrati pa je on navedel že več kot polovico imen. Žal jaz še svojih vrstnikov ne poznam in sem mu le svetovala, na koga se lahko še obrne. Na sliki so udeleženke kuharskega tečaja na Rakeku. Trajal je tri mesece.
Že v Kraljevini Jugoslaviji so ženska društva prirejala izobraževalne tečaje s področja gospodinjstva, šiviljstva, knjigovodstva, tujih jezikov … Po vojni so tradicijo nadaljevale članice AFŽ. Tudi ženski tisk, npr. Naša žena, je skušal pomagati s številnimi kuharskimi, šiviljskimi, zdravstvenimi, vzgojnimi in drugimi nasveti. Želja žena po gospodinjskem izobraževanju je bila tako velika, da so po letu 1950 ponovno začeli ustanavljati neke vrste gospodinjske šole.
Dekleta iz premožnejših hiš so starši vedno poslali na kuharski tečaj ali v gospodinjsko šolo. Vse kar znaš, je dobro. Tam jih niso učili le priprave hrane. Seznanili so jih z različnimi vrstami mesa in zelenjave. Naučili so jih vkuhavati sadje in zelenjavo, kuhati marmelade in pripravljati vsakodnevno hrano. Podučili so jih o varčnem gospodinjstvu. Nekdaj niso nobene hrane vrgli stran ali, bog ne daj, v smeti. Pojedlo se je vse, četudi staro. Tako kot pojejo Zmelkoow: »Trd je moj in čisto suh. Tako je trd, da skoraj ni več kruh.« Če ni klobase zraven, bo pa za v kofe. Projo, da se razumemo. Vso hrano so pridelali doma in vedeli so, koliko truda je potrebnega. Ni bilo Hoferja, Spara ali Mercatorja pa vrzimo en dan star kruh v kanto in pejmo po frišnga. Enkrat bomo še fejst lačni, ker se tako norca iz hrane delamo.
Poleg običajnih kuharskih in gospodinjskih tečajev so občasno organizirali tudi gostinske tečaje. Na Rakeku so jih izvajali pri Mlakarju. Tam so gostilničarske hčere, žene ali zaposlene poučevali o strežbi, kuhanju, primernem obnašanju in oblačenju.
Moj kuharski tečaj je bil hitro zaključen. Kadar sem mamo prosila, naj mi pokaže, kako se kaj skuha, je vedno rekla: »Predno bom tebi pokazala, bom že sama naredila!«
- Voditeljica tečaja Viljemina Beniger,
- dr. Stanko Pušenjak,
- pomočnica voditeljice Vida Kleindienst.
- Prva z leve Danica Svet, poročena Gregorič,
- verjetno Zorčeva Zora,
- Jelka Zorc.
- Tretja v drugi vrsti Fani Veber-Anžetova.
- Na desni sedi Francka Mačonova iz Ivanjega sela.
- Prva z leve stoji Antonija Juvančič, Cavsova Tončka, poročena Jelinčič.
- Prva z leve v prvi vrsti je Stanka Svet, poročena Demšar,
- Malči Kovšča,
- neznana.
Druga vrsta:
- Marica Perko,
- Zdenka Gornik,
- dve nepoznani.
Tretja vrsta
- prva z leve Albina Abler.
Sicer ne vemo, kdo sta, tole je pa urednikov komentar: “Tako sta lepi, da se ju ne morem nagledati.”
Na sliki je tudi Danica Gregorič (označena s piko) in njena sestra Stanka Demšar. Obe sta imeli dekliški priimek Svet. Danica je bila Andrejeva mati. On je zapisal podatke. Imena je zbral Rudi Demšar in dovolil uporabo. Najlepše se mu zahvaljujem.
Viri:
- imena zbral Rudi Demšar
Kraj: Rakek
Datum: 1932
Avtor: neznan
Zbirka: Andrej Gregorič
Skenirano: 2. 3. 2021
Oblika: fotografija