Na sliki je Ligija v kopeli. Podobno sliko ima moj nezakonski mož obešeno na steni. Pa ni Ligija niti jaz. Za mojo rit ima premajhno steno. Ko jo je moja vnukinja prvič videla, je čisto zgrožena rekla: »Nago žensko ima na sliki!« Tole sedaj pa bodo vsi gledali. Joj, joj!
Potem ko so na kristjane spustili leve in so ti opravili svojo žalostno nalogo, so se igre nadaljevale še ves teden. Marcusa je skrbelo za Ligijo in pomoč v obliki nasveta je iskal pri stricu Petroniusu. Le ta je povabil cesarja na veselico in ga spomnil, da je dovolil Marcusu poroko z deklico in naj mu to končno omogoči. Čeprav je bil prefekt cesarske straže proti, je Neron obljubil, da bo naslednji dan prišla iz ječe. Zahteval je tudi, da morata tega dne Marcus in Petronji priti v areno.
Igre so se začele z Ursusovim prihodom v areno. Gledalci so bili očarani nad njegovo velikostjo in močjo. Tišino je razparal zvok trobent. V areno je planil ogromen tur. Na njegovem hrbtu je bila privezana Ligija. Markus je v srcu začutil bolečino, Petronius pa mu je zastrl pogled s togo. Ursus je zdrvel poti živali in jo prijel za roge. Noge so se mu do gležnjev vdrle v pesek, ko je zadrževal tura. Mišice so se napele. Dolgo sta oba stala v smrtnem objemu. V tem navideznem miru je bila v obeh borečih se bitjih napeta moč do skrajnih meja. Naenkrat so gledalci zaslišali krik ranjene živali. V Ursusovih rokah se je začela obračati turova glava. Zaslišali so pokanje kosti in žival se je zvrnila na tla. Orjak ji je zlomil vrat. Z vseh strani so ljudje vpili, naj bo Ursus pomiloščen. Za gledalce je postal rimski junak. Odvezal je dekle, in nezavestno dvignil v naročje. Odpravil se je k cesarski loži in milo pogledal cesarja, ki mu je vračal prezirljiv pogled. Razočaran je bil, ker je rešil Ligijo. Nenadoma je v areno skočil Marcus, strgal tuniko na prsih in pokazal brazgotine, ki jih je dobil v bojih v Armeniji. »Rimljani!«, je vzkliknil, »obračam se k vam kot zvesti rimski vojak. Če dovolite, da ta deklica umre, se bo Rima prijela večna sramota!« Gledalci so zagnali vik in krik, kričali, topotali z nogami in s pestmi grozili Neronu. Ta je nekaj časa prestrašeno okleval. Želel si je videti njeno smrt v areni. S pogledom je iskal pomoč pri svojih dvorjanih. Nihče ni niti mignil, razen Petroniusa, ki je dal znak za pomilostitev. Tigelin je cesarju prigovarjal, naj ne popusti in naj pošlje vojake nad gledalce. Toda množica je vedno bolj grozeče vpila. Slišati je bilo »dol s tiranskim Neronom«, »Neron je krvnik lastne matere«, »Neron je požigalec«. Nerona je zapustil ves pogum. Z roko je dal znak za pomilostitev (palec obrnjen navzgor).
Dalje prihodnjič
Vse zadnje strani so enake.
Slovarček:
- tur: je bilo divje govedo, ki se je prosto paslo po jasah in goščavah Evrope, Azije in severne Afrike. V Evropi je bil tur iztrebljen v 17. stoletju. Potomec tura je domače govedo.
Kraj: Cerknica (zbirka), Rim (zgodba)
Datum: 1922, prvo stoletje (zgodba)
Avtor: Piotr Stachiewicz
Zbirka: Jernej Malovrh
Skenirano: 10. 3. 2020
Oblika: razglednica, reprodukcija ilustracije