Fotografija Jožeta Stražišarja iz Dolenje vasi prikazuje njegova starša, ko počivata na vaškem koritu.
Za njima stoji njihova hiša.
Jožetova mati Magda Stražišar — Magduška pa je bila znana pisateljica. Nazadnje sva se videla neko jesen pred kakimi tridesetimi leti v Goricah, ko je nabirala lešnike. Čeprav je o Magduški pisala na strani Stareslike že Ivanka, bom še jaz nekaj dodal.
Rodila se je na Lipsenju. Njen oče Anton Zabukovec je bil cerkovnik pri cerkvi na Križni gori. Od 1927 do 1934 je obiskovala osnovno šolo v Starem trgu, kjer jo je leta 1930 domači župnik zalotil pri pisanju verzov. Njuno srečanje se je srečno izteklo, dal ji je trideset šolskih zvezkov in deset svinčnikov. Velikih zaslug za njeno pisanje je deležen nadučitelj Ivan Mercina, ki je enkrat tedensko prišel na Križno goro in jo naučil splošnega znanja, predvsem pa lepe slovenščine in pravilne slovnice. Magduška je o svojih mladostnih letih rekla, da ji je bilo v šoli najlepše. Četudi je bil mraz ali so bili veliki zameti, ni skoraj nikoli zamudila pouka.
S štirinajstimi leti, julija 1934 je odšla za deklo v gradič Koča vas, kjer je bila bogata knjižnica in svetovljanska gospodarica modre krvi. Tisto leto je bil v Družinskem tedniku objavljen njen daljši prvenec Pismo iz Loža. Potem nekaj časa ni pisala, saj ji je kot natakarici v gostilnah primanjkovalo časa. Leta 1944 je bil v glasilu Notranjskega odreda Snežnik objavljen tudi del njene pesmi Snežnik. V vojnem obdobju je veliko pisala, vendar je morala svoje prispevke skrivati pred sovražnikom, žal je mnogo gradiva tudi izgubila. Njena prva pesem 27. april je bila objavljena leta 1947 v Kmečkem glasu in kmalu je postala njihova stalna sodelavka. ČPZ Kmečki glas je natisnil vsa njena knjižna dela: Ciganka, Skrivač in Dvoživke.
Njen roman Ciganka je bil druga najbolj brana knjiga v obdobju po izidu v Sloveniji. V tretjem ponatisu leta 1981 v Svetu knjige pri Mladinski knjigi je bila izdana v nakladi 8500 izvodov. Avtorica je snov za dela, v katerih je izrazito izpostavljena tematika žensk, črpala tudi iz svojega življenja. Dogajanje vseh treh povesti je postavljeno na Notranjsko. Napisala je tudi še neobjavljeno delo Obsojenci zibelke in osnutek za delo Ukradeno sonce.
Zakonca Stražišar sedita na koritu sredi Dolenje vasi. Korito je bilo namenjeno napajanju živine. Večkrat sem se v kratkem peljal skozi Dolenjo vas, pa nisem opazil, ali korito še obstaja. Kar nekaj prav takih korit je bilo tudi v Cerknici, in sicer: pri Žajfenci, pri Tumcu in pri Rožentu na Mali gasi, pri Olarju v Šembrunu, na Peščenku pri Žitkotu, pri glavnem mostu na desni strani ceste proti Dolenjemu Jezeru, nekoliko drugačno korito je bilo pri Mozetiču pri Svetem Roku, morda pa je bilo še kakšno. Pred leti so v Cerknici vsa korita porušili in verjetno tudi tega v Dolenji vasi. Tumcovo korito sem imel praktično pred nosom. Po vodi v koritu nismo smeli brazdati, saj je morala imeti živina čisto vodo.
Vir:
Kraj: Dolenja vas
Datum: 1990
Avtor: neznan
Zbirka: Jože Stražišar
Skenirano: 19. 7. 2019
Oblika: fotografija