Leta 1950 je potekala 9. šahovska olimpijada
med 20. 8. in 11. 9. v Dubrovniku.
Sodelovalo je 84 šahistov, med njimi 4 velemojstri in 23 mednarodnih mojstrov v 16 reprezentancah, odigrali so 480 partij. SFRJ je osvojila prvo mesto, Argentina drugo in Nemčija tretje. Jugoslavijo so zastopali: Svetozar Gligorič, Petar Trifunovič, Branislav Rabar in Slovenci: Vasja Pirc, Milan Vidmar in Stojan Puc.
Na sliki razglednica poslana iz Dubrovnika 1. 9. 1950.
Na razglednici je motiv enega izmed logotipov 9. šahovske olimpijade v Dubrovniku.
Razglednica je bila poslana študentu Milanu Juvančiču. Žal je pošiljatelj neznan.
Zanimiva je znamka, ki je enaka kot na razglednici.
Še zanimivost: 35. šahovska olimpijada se je odvijala v času od 25. 10. do 11. 11. 2002 na Bledu. Slovenija je bila organizator šahovske olimpijade prvič. V bivši SFRJ so bile tri olimpijade. Leta 1950 Dubrovnik, 1972 Skopje in 1990 Novi Sad. Bled je tudi sicer poznan v zgodovini šaha kot kraj pomembnih turnirjev: leta 1931 je bil tu velemojstrski turnir z zmagovalcem Aljehinom (Leta 1927 je v dvoboju prepričljivo premagal Capablanco in tako osvojil naslov svetovnega šahovskega prvaka), leta 1959 pa Turnir kandidatov z zmagovalcem Taljem (svetovni šahovski prvak 1960/61).
Na sliki udeleženci prvenstva, od leve zgornja vrsta: Mario Bertok, Stojan Puc, Mijo Udovčič, Dragoljub Čirić, Dragoljub Janošević, Vlado Kozomara, Milan Matulovič, Petar Smederevac.
Na sredini levo Svetozar Gligorič, desno dr. Peter Trifunović.
Spodnja vrsta od leve: Jovan Sofrevski, Bora Tot, Ante Bulat, Mato Damjanović, Milorad Kneževič, Dragoljub Minić, Bruno Parma, Momčilo Vuković.
Prvenstvo Jugoslavije v šahu je bil nacionalni jugoslovanski turnir v šahu, ki se je odvijal od leta 1935 do razpada Jugoslavije leta 1992.
Svetozar Gligorić srbski šahovski velemojster, šahovski teoretik in novinar. Gligorić je osvojil titulo šahovskega mojstra leta 1939. Dvakrat je sodeloval na turnirju kandidatov za svetovnega prvaka (Švica 1953, Jugoslavija 1959). Večkrat je osvojil naslov jugoslovanskega državnega prvaka in zmagoval na mnogih mednarodnih turnirjih.
Vasja Pirc, slovenski šahovski velemojster. V Ljubljani in na Dunaju je študiral geografijo in zgodovino. Zaključil je študij geografije, potem pa se je v celoti posvetil šahu. Na turnirju v Rogaški Slatini je že leta 1929 dobil naslov mednarodnega mojstra. Velemojstrski naslov je pridobil leta 1938. Po njem nosi ime Pirčeva otvoritev (1. e4 d6). Nekateri rezultati: 1949 Bled-Ljubljana, dvoboj s svetovnim prvakom Maksom Euwejem 5:5; 1950 1. mesto z ekipo na šahovski olimpijadi v Dubrovniku; petkrat prvak Jugoslavije (1935, 1936, 1937, 1948 in 1953)
* * *
Tudi sam sem se že v mladih letih srečal s to zelo zanimivo in verjetno najkompleksnejšo igro na 64 poljih imenovano šah. Bil sem izven konkurence raznih kategornikov, mojstrov in velemojstrov. Zato sem tudi zmagal pri bratu Milanu le če se je on tako odločil. Danes igram šah z računalnikom, ki mi v nastavitvi na najnižji stopnji pusti zmagati tudi v 3 potezah (šuštar mat)
Sicer sem igral v Osnovni šoli, kjer je bil v tistih časih krožek. Tekmovali smo med šolami v našem okolišu.
Na sliki je ekipa šahovskega krožka OŠ Rakek leta 1961 v sestavi stojijo iz leve: Miran Trošt, Jože Udovič in Vinko Zalar. Čepi s šahovsko tablo v rokah Srečko Rychly.
No šah sem igral predvsem ljubiteljsko, smo pa poskušali v poznih šestdesetih ponovno oživiti v okviru mladinskega aktiva kot šahovsko sekcijo. Do tedaj se je šah igral predvsem v gostilni pri Lovcu in v Bifeju pri Domicelju. Zagon je bil kar uspešen, s pomočjo Daneta Pavlin Gabrenja in nekaterimi drugimi je šah zopet zaživel tudi v Mladinskem klubu. Tako smo med drugim povabili med našo sredino tudi šahovskega mojstra Albina Planinca, da odigra z nami simultanko. Simultanka se je odigrala 21. 7. 1968 v mladinskem klubu. Rezultat je bil 0,5:12,5 za Albina Planinca.
V zgodovino gre le rezultat. In te pol točke sem iztržil prav jaz »izven kategornik«. Ne sprašujte kako se je končala partija med nama po končani simultanki. Kot gostu sem mu pač moral pustiti da je zmagal.
Albin Planinc, slovenski šahovski velemojster, ob Milanu Vidmarju, Vasji Pircu in Brunu Parmi spada med štiri najboljše slovenske šahiste vseh časov. V letih 1971 in 1976 je bil uvrščen med 100 najboljših šahistov.
Leta 1969 je osvojil Vidmarjev memorial, s čimer si je zagotovil nastop na najprestižnejših turnirjih. Leta 1970 je osvojil turnirja v Varni in Čačku. Leta 1972 je dosegel naslov šahovski velemojster. Leta 1973 si je delil zmago na amsterdamskem turnirju IBM, leta 1974 pa je na 21. šahovski olimpijadi z jugoslovansko reprezentanco osvojil srebrno medaljo. Žal je moral zaradi psihične bolezni že pri petintridesetih letih končati svojo kariero.
Rezultat simultanke s šahovskim mojstrom Albinom Planincem 21. 7. 1968. Da ne spregledate, sem napisan na prvem mestu.Viri:
- Wikipedija
- Bogdan Urbar: Začetki nogometa in športne dejavnosti med Javorniki in Slivnico 1926 – 1955
- Arhiv dokumentov in zapiskov brata Milana o razvoju športa po letu 1946.
- Srečko Rychly
Kraj: Rakek
Datum: 1950
Avtor: neznan, Miroslav Juvančič
Zbirka: Srečko Rychly, Miroslav Juvančič
Skenirano: 4 x 1. 3. 2021, 3. 6. 2021
Oblika: razglednica, fotografija, dokument